Izolirana katoliška vasica na libanonsko-sirski meji prosi: »rotimo vas, pomagajte nam!«

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Katoliška vasica El-Kaa, ki leži le nekaj minut od meje s Sirijo, se sooča z več grožnjami ekstremistov, hudim gospodarskim padcem in nenadnim pritokom 2.500 sirijskih krščanskih beguncev, čeprav je lokalnih prebivalcev le 2.500.

Odločeni so, da ostanejo, nova cerkev, ki še nastaja, pa je simbol njihove odpornosti, poroča Crux.

Usoda kristjanov je bolj ali manj negotova po vsem Bližnjem Vzhodu. Izpostavljamo situacijo v vasi El-Kaa na severu Libanona. Vas je leta 450 ustanovil libanonski princ, ki jo je vzpostavil kot trgovsko središče ob glavni cesti med Bejrutom in Alepom v Siriji. In vse od tedaj je vasica krščanska, gre predvsem za grške katoličane oz. Melkite kot jim pravijo v tem delu Libanona.

Vasico danes obkrožajo šiitska mesta in naselja, v katerih je politično že prevladal Hezbolah. Vse do danes so se z okoliškimi prebivalci razumeli dobro, Hezbolaha za enkrat ne vidijo kot grožnjo, zavedajo pa se, da pomoči sosedov ne morejo pričakovati.

Ker pa so na meji, so v žarišču nevihte, kjer je možnost izbruha napetosti velika. Prav na tem območju se je začela krvava libanonska državljanska vojna, pa tudi ob napadih na Sirijo je bila vasica na udaru. Sedaj se bojijo ISISa, ki se večkrat premika skozi vas, ki jo je skrajna islamska skupina bombardirala že leta 2016.

Kot da to ni bilo dovolj, so se v vasi naselili tudi sirski begunci, kristjani. Antoun Fadel, ki v vasi živi vse življenje in poučuje v vaški šoli, je dejal, da je v El-Kai približno 2500 beguncev iz Sirije, poleg 2500 domačih libanonskih prebivalcev.

Vas zapuščajo mladi, ki ob splošni gospodarski krizi ne najdejo delovnih mest. Medtem ko gospodarstva sosednjih vasi podpirajo Iran ali Savska Arabija, so kristjani sami. A oditi nočejo. Pravijo, da je vas njihov dom. Čeprav si večina prebivalcev komaj privošči hrano, ne morejo do zdravil, njihovo življenje pa je izjemno skromno, vztrajajo.

Skrbi jih, kaj bo prinesla zima, a odšli ne bodo. Kot pravijo so vztrajali vse do sedaj, tudi med libanonsko vojno.

Simbol njihove trdnosti je tudi lokalna cerkev, posvečena sv. Juriju, zaščitniku kristjanov. Začeli so jo graditi pred štiridesetimi leti sredi vojne, za njeno dokončanje pa jim manjka še 200.000 dolarjev.

»Krščanstvo se je rodilo na Bližnjem vzhodu, kristjani so tukaj vedno bili,« je dejal Fadel.

»Preživeli smo vojne, preživeli smo vse in preživeli bomo do konca,« dodaja. Ob tem pa opaža, da mnogi kristjani prodajajo svojo zemljo sosedom šiitom, ker sicer ne morejo preživeti. Medtem ko šiitske vasi dobivajo zunanjo podporo, da preživijo gospodarsko neurje, kristjani te sreče nimajo.

»Bili smo pozabljeni,« pravi Fadel. »Drugi kristjani so nas pozabili, na nas so pozabili tudi veliki mednarodni igralci. Kristjani bi nam od zunaj lahko pomagali ohraniti krščanske dežele.«

V vasi verjamejo, da skušata Iran in Savdska Arabija islamizirati Libanon, deželo, ki jo danes mnogi dojemajo kot zadnje upanje za kristjane v regiji, saj so tukaj vse do danes kristjani in muslimani mirno sobivali. A tako je bilo tudi v Siriji pred le desetletjem …

»Potrebujemo vašo pomoč. Rotimo vas, pomagajte nam,« je bila Fadelova zadnja prošnja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30