Iznajdljivost nezakonitih migrantov ne pozna meja: družina v Nemčijo priletela z zasebnim letalom in se izdajala za diplomate

Uredništvo
4

Po podatkih nemške policije na letališču v Münchnu skoraj vsak dan pristanejo ljudje, ki v Nemčiji iščejo boljše življenje. Večina teh prosilcev za azil tihotapcem za potovanje plača velike vsote denarja. Toda uradniki še niso videli tako razkošnega prevoznega sredstva kot pretekli petek.  

Štirje iraški begunci so tedaj z zasebnim poslovnim letalom pristali v Erdinger Moosu z impresivno zgodbo, ki pa je bila laž. Zakonca, stara 44 in 49 let sta na letališču pristala s svojima otrokoma, starima sedem in dvanajst let. Napovedani so bili kot diplomati, ki so po načrtu želeli leteti naprej na Karibe, je dejal tiskovni predstavnik zvezne policije Christian Köglmeier.

Diplomata, ki nista govorila tujih jezikov

A vse skupaj je bila pravljica z nesrečnim koncem. Domnevni diplomatski potni listi karibske države Sveti Krištof in Nevis so bili ponarejeni, domnevna diplomata pa nista govorila tujih jezikov, s čimer je družina pritegnila pozornost policije.

Oče družine je na vprašanja policistov poskušal odgovoriti z uporabo rok in nog, njegov dvanajstletni sin pa je policiji kasneje dejal, da je družina na begu pred očetovim očetom. Ta naj bi bil strogo veren in naj bi zahteval, da se mati in sedemletna hči dasta obrezati po islamski zakonodaji.

Ker zahteve nista izpolnili, naj bi jima stari oče grozil. Družina je tako prodala hišo, vrt in restavracijo v severnem Iraku in odšla v Turčijo, nato pa z letalom v Nemčijo. Vsi štirje so v Nemčiji nato zaprosili za azil. Zvezna policija pa je družino odpeljala v sprejemni center AnkER na Bavarskem. Preiskava proti tihotapcem še poteka. Družina pa je za let iz Carigrada v Erdinger Moos plačala 60 tisoč evrov.

Od uvedbe poostrenega nadzora meja na balkanski poti in začetka sporazuma med EU in Turčijo je v Nemčijo prišlo bistveno manj prosilcev za azil. Migranti na poti proti srednji Evropi tako sedaj pogosteje uporabljajo letalo.

Letalo pogosto prevozno sredstvo migrantov, ki po kopnem vse težje pridejo na sever Evrope

Na ta način naj bi v Nemčijo prispel vsak tretji. Pri tem zaradi kontrol ne letijo vsi neposredno v Nemčijo, temveč mnogi letijo na primer na Poljsko  ter od tam odrinejo po kopnem v Nemčijo. Najpogosteje po navedbah nemškega Die Welta v Nemčijo letijo iz Grčije. Prav tako pa izkoriščajo tudi različne vizumske ugodnosti.

Iranci, Indijci in Kitajci lahko od septembra 2017 v Srbijo vstopijo brez vizuma, zato obstaja verjetnost, da v državo s ponarejenimi dokumenti, pretvarjajoč se, da so Iranci, vstopijo Sirci, Afganistanci in Iračani, ki nato letijo dalje po Evropi.

Ker je odkrivanje nezakonitih vstopov pri pregledu potnikov v letalih zelo težko, nemška policija tudi letalskim prevoznikom, ki letijo v državo, svetuje, kako že pred letom v najkrajšem možnem času odkriti morebitne zlorabe, ponarejene dokumente in vizume, s svojimi kadri na tujih letališčih pa zvezni policisti tudi sami odkrivajo zlorabe.

Tudi če jih pri zlorabi ujamejo, lahko srečo kmalu poskusijo znova

Ob vse večjem številu ljudi, ujetih v Grčiji, se povečuje tudi število tistih, ki s ponarejenimi osebnimi izkaznicami poskušajo leteti iz manjših grških letališč, kjer tihotapci predvidevajo, da naj bi bil nadzor manjši. Na ta način poskušajo migranti priti v Nemčijo, Italijo, na Nizozemsko, v Skandinavijo in Veliko Britanijo. Glede na kakovost ponaredka letalska vozovnica skupaj s ponarejeno potno listino stane med 500 in 3.000 evrov.

Kljub nadzoru pa se številnim migrantom še vedno uspe vkrcati na letalo, številne namreč odkrijejo tudi po pristanku. Če policija migrante ujame, izgubijo drago plačane papirje, a so tudi hitro zopet na prostosti in lahko poskusijo ponovno.

Številni pri poskusih migracije, tako kot zgoraj opisana družina, kažejo veliko iznajdljivost. Policija je tako med drugim poleti na letališču v Atenah aretirala dvanajst mladih Afganistancev, ki so se oblekli v rokometno ekipo. Na Dunaj so želeli leteti s ponarejenimi bolgarskimi potnimi listi, s seboj pa so imeli za kamuflažo tudi nekaj rokometnih žog. Preverjanje je pokazalo, da športni kljub, v katerem naj bi igrali, ne obstaja.

Sodelujte v anketi o spoštovanju ukrepov za zajezitev novega koronavirusa

Vabimo vas k izpolnitvi naše anonimne ankete o vašem odnosu do ukrepov za zajezitev COVID-19 in njihovem spoštovanju

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo na Domovini objavili konec tedna.

4 KOMENTARJI

  1. Kdo pravi, da migranti nimajo sredstev?
    Vsi hočejo v EU na preužitek, “silom ili milom”. Financirajo pa jih Arabski emirati, samo da zginejo iz njihovega teritorija. Zakaj – ker jih poznajo!

  2. Veliki met. Če je nam Slovencem veliki met doštudirati ob času, poiskati ali ustvariti službo in si kupiti lastno nepremičnino, je veliki met za tele migrante, da jim uspe prodreti v Evropo. Če pridejo v Evropo, jim že socialna podpora zagotavlja, da so v rodni vasi največji “frajerji”. In potem se tele penezli, ki si tukaj izmišljujejo, kako jih doma preganjajo, vsako leto vračajo domov kazat svoj “razkoš”.

    Tako kot tile Somalski “begunci”, ki se vsako zimo, ko postane premrzlo veselo vračajo nazaj na počitnice v Somalijo:

    https://www.breitbart.com/politics/2016/10/02/minnesota-pays-public-housing-rent-somali-refugees-travel-overseas-months/

    “So how persecuted and fearful of returning home are they if many travel back and forth to Africa and the taxpayers of Minneapolis cover most of their rent while they are gone,” Corcoran asks, a question Minnesota voters may have on their mind in November.

    • Točno tako, Rudolf Kočar.
      Migrantski turizem, malo tu, malo tam, samo da poberejo denar in se fajn imajo. Da pa se vračajo v matične domovine in se tam hvalijo, kaki bedaki so v EU, pa se tudi niso nič zmotili. Res je EU preveč odprtih rok za te lenuhe. Pa tudi pri nas bi kazalo zaostriti azilno politiko in nasploh vstop nezakonitim “turistom” migrantom. Samo to je rešitev in nič drugega.
      V tem času virusa, bomo morali še za te cepce skrbeti, da bodo imeli kompletno oskrbo v primeru obolelosti z virusom, če ne pa nas bodo tožili. Nevladne organizacije pa bodo te procese omogočale. Z našim denarjem seveda!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime