Izhod iz zapleta glede financiranja STA najverjetneje po pravni poti, obe strani ostajata na okopih

Vir: gov.si/rtv.si (zajem zaslona)
POSLUŠAJ ČLANEK
Današnja nujna seja odbora DZ za kulturo na temo ustavitve financiranja Slovenske tiskovne agencije je prinesla nekatere razjasnitve odnosa med Uradom vlade za komuniciranje (Ukom) in STA, pa tudi pojasnila o delovanju STA. Kot kaže glede na povedano na prvem delu seje, bo do razpleta prišlo po pravni poti, saj nobena stran ne odstopa od svojih stališč. Dikretor STA Bojan Vaselinovič Ukomu ne želi dati podatkov, za katere trdi, da Ukom do njih ni upravičen, direktor Ukoma, Uroš Urbanija pa vztraja pri tem, da mora STA posredovati vse zahtevane podatke.


Sejo so sicer predlagale opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, ki so že v sklic seje zapisale, da je ustavitev financiranja STA iz državnega proračuna »nedopusten pritisk na svobodo medijev, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo". To je Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ podkrepila z izjavo, da gre za »še enega v nizu sistematičnih napadov vlade na slovenske medije«, na kar da kažejo tudi »siceršnja retorika in dejanja, ki jih izvaja ta vlada«.

Predlagatelji seje so se zavzeli, da vlada nemudoma izpolni vse zakonske obveznosti do STA


Slišati je bilo tudi, da gre za težnje po discipliniranju medijev, obračun zaradi kritičnosti do vlade in poseganje v pravico javnosti do objektivne obveščenosti. Divjak Mernikova je dejala, da ne gre za zgodbo »o levih in desnih« temveč, da bo STA delovala še naprej, ker je »tako prav« in »nekaj normalnega«.

Predlagatelji seje so zato predlagali sklepe, v katerih zahtevajo, da vlada nemudoma izpolni vse zakonske obveznosti do STA, poskrbi za njeno primerno financiranje, nemudoma ustavi pritiske na STA in se vzdrži javnega blatenja agencije za dnevnopolitične potrebe.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je dejala, da si kulturno ministrstvo prizadeva urediti delovanje STA, na način da ji bodo zagotovljene čim večja neodvisnost, profesionalnost in stabilnost. Kot je dejala, je bil cilj predloga zakona, ki je bil že poleti medresorsko usklajevan, urediti, da bi se STA financirala skladno z evropskimi pravili o transparentnosti financiranja oz. pravili o državnih pomočeh.

Urbanija: Zakon o STA se je vrsto let kršil, zamrznitev financiranja je mil ukrep, edina pot rešitve je pravna pot


Direktor Ukoma Uroš Urbanija je na seji poudaril, da se je zakon o STA vrsto le kršil, a ni bilo posluha, da bi se to uredilo. STA namreč ni bila glede na zakonsko dikcijo »primerno financirana«.

Prebral je 6. člen pogodbe, ki jo je STA sklenil z Ukomom, po kateri mora direktor STA predstavniku ustanovitelja (torej Ukomu) »na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe – finančno, pravno in vsebinsko« ter se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in zahtevah.

Urbanija je dejal, da je zamrznitev financiranja mil ukrep, saj bi po pogodbi Ukom lahko zahteval tudi vračilo preteklih izplačanih sredstev po pogodbi, podpisani decembra lani, ko Ukoma še ni vodil Urbanija. Vodja Ukoma je dejal tudi, da so v zadnjih štirih dneh novinarji STA napisali skoraj 30 prispevkov v zvezi s financiranjem STA, a njega niso poklicali niti za eno izjavo. Ker je pogodba z STA napisana v škodo agencije, je podvomil tudi o opravilni sposobnosti direktorja STA. »Edina pot, ki nam preostane, je pravna pot. Pogodbe se ne sme kršiti, prav tako se ne sme kršiti zakona,« je še dejal.

Direktor STA: Gre za šikaniranje


Direktor STA Bojan Vaselinovič je izpostavil, da STA ni prejela plačila za opravljanje javne službe, s čimer je kršen zakon o STA, pa čeprav je STA izpolnila vse pogodbene obveznosti. Prav tako ji ni bil plačan tudi račun opravljenih storitev za potrebe vladne administracije po tržni pogodbi.

Izpostavil je, da je nadomestilo za opravljanje javne službe glede na stroške, ki pri tem nastajajo, že od uveljavitve zakona o STA manjše od stroškov za opravljanje javne službe, zato STA te stroške pokriva tudi s tržno dejavnostjo.

Vaselinovič je dejal, da je Urbaniji vsake tri mesece poročal o izvajanju javne službe in namenski porabi proračunskih sredstev, a so slednjega zanimali drugi podatki. Dvanajst dopisov, ki jih je prejel s strani Ukoma je označil za šikaniranje. Pojasnil je, da noben račun, ki zadeva samo tržno dejavnost STA ni bil plačan iz javnih sredstev, prav tako pa je ustrezno pojasnil posamezne očitane mu transakcije v zasebna podjetja in odgovoril na očitke o svoji plači.

Nadzorni svet in predstavniki zaposlenih za povrnitev financiranja


Predsednik nadzornega sveta STA Mladen Terčelj je dejal, da STA ni nikoli zavračala zakonsko dovoljenega vpogleda v knjige in spise STA, da pa bo sam pri tem vedno terjal dosledno spoštovanje zakonskih predpisov. Vztraja pri oceni, da ustavitev plačil po veljavnih in podpisanih pogodbah predstavlja kršitev veljavne zakonodaje. Dejal je, da je bila agencija zaradi skrbi za socialno varnost zaposlenih »prisiljena sprožiti ustrezne postopke za zaščito svoje likvidnosti«. Brez zagotovitve ustreznega financiranja za prihodnje leto agencija ne more sprejeti poslovnega načrta, ki je tudi zakonski pogoj za podpis nove pogodbe o financiranju STA s strani vlade v prihodnjem letu.

Janja Zalar je v imenu organov STA (sindikata novinarjev, delavcev in zastopstva uredništva) povedala, da zaposleni ne potrebujejo političnih nasvetov o tem, kako naj poročajo, potrebujejo pa tisto, kar jim po zakonu o STA pripada. Navedli so, da bo morda ugotovitev primernega financiranja pomagala, da STA od države dobi tisto, kar naredi v javnem interesu, saj sedaj izpad iz javnega dela pokriva s tržnimi projekti. Dodali so, da si ne želijo, da bi vprašanje financiranja STA postalo orodje za vplivanje na delo agencije, ki bo prihodnje leto praznovala 30 let.

KOMENTAR: Uredništvo
Lose-lose situacija
Glede na dogajanje na nujni seji odbora za kulturo se bo, kot je napovedal Urbanija spor med STA in Ukomom končal po pravni, najverjetneje sodni poti. Trenutno namreč ne kaže, da bi katerakoli od strani namerava ponovno vzpostaviti financiranje ali posredovati podatke, ki si jih od STA želi Ukom. Kljub dejstvu, da je bilo to v razpravi zanikano, pa je bilo zaznati tudi osebne zamere med vpletenimi, tako iz časa pokojnega urednika Bojana Meška, kot tudi iz časa, ko je bil na STA zaposlen Uroš Urbanija, ki je po imenovanju novega direktorja in odgovorne urednice dal odpoved. Lahko bi dejali, da gre za lose-lose situacijo, v kateri v očeh javnosti izgubljajo tako na eni strani Ukom in vlada, kot tudi STA, ki bi glede na služenje vseh državljanom imeti kar največje zaupanje javnosti. Pa naj jim nazadnje uspe določiti primerno financiranje agencije - ali pa ne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike