Izgubljena slovenska bitka za teran: zadnji poraz Dejana Židana

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Splošno sodišče EU je danes v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, v skladu s katero je ime teran, pod določenimi pogoji, lahko navedeno na etiketi hrvaških vin.

Slovenija je tožbo vložila z argumenti, da je izjema nezakonita in zavajajoča za potrošnike ter da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. A jo je sodišče spoznalo za neutemeljeno.

V odzivih po sodbi večina opozarja na to, da po blamaži z arbitražo gre še za en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi, kraški vinogradniki.

Za kaj sploh gre?


Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017 s strani Evropske komisije, s katero lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da je napis teran manjši, bo tako veljala še naprej.

Slovenski argumenti:

Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, izpodbijala omenjeni delegirani akt. V sodnem postopku dokazovala, da je bil v primeru podelitve izjeme za označevanje hrvaških vin iz sorte teran kršen pravni red EU, saj za podelitev izjeme niso bili izpolnjeni osnovni pogoji. Ti so vložitev zahteve Hrvaške za odobritev izjeme pred njenim pristopom k EU, podaja soglasja Slovenije za odobritev izjeme, odločitev komisije o zahtevi Hrvaške za izjemo takoj po pristopu Hrvaške k EU oz. najkasneje pred začetkom trženja vina letnik 2013 v skladu s prakso pri prejšnjih pristopih držav k EU in odsotnost nevarnosti zavajanja potrošnikov in izničenja slovenske zaščitene označbe porekla teran
.

Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek.

Ob tem sodišče izpostavlja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana. Presodilo je tudi, da Slovenija ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin.

Se bo Slovenija pritožila?


Slovenija ni zadovoljna z odločitvijo Sodišča EU v zadevi teran in jo obžaluje. "V postopku sprejemanja delegirane uredbe je bila Slovenija soočena z informacijsko asimetrijo, saj sta Evropska komisija in Hrvaška zavračali razkritje ključnih dokumentov iz časa pred pristopom Hrvaške, za katere sta trdili, da utemeljujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme," so izpostavili na ministrstvu.

Čeprav je današnja sodba pomemben mejnik v dolgoletnem sporu, pa ne pomeni nujno konca zgodbe. Po sodbi Splošnega sodišča EU je namreč mogoča pritožba na Sodišče EU. Slovenija ima sicer za pritožbo na odločitev sodišča dva meseca časa, a ni pričakovati, da se bo za tak korak odločila

Zgodovina spora:


Slovenija je teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras.



Spor glede terana je nato izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.

Potem ko državi nista uspeli doseči dogovora, je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo. Slovenija je v tožbi proti Evropski komisiji, vloženi septembra 2017, spodbijala delegirani akt. Poleg že omenjenih argumentov izpostavlja tudi pomisleke glede netransparentnega in pristranskega postopka sprejemanja tega akta.

Odzivi: Krivec je Dejan Židan, ker se s Hrvati ni pogajal


Evropski poslanec in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič je v prvem odzivu ocenil, da je sodbo treba še v celoti preučiti, a da je glede na prve ocene sodba politična zaušnica nekdanjemu kmetijskemu ministru Dejanu Židanu in njegovi ekipi, ki je nediplomatsko zavračala pogovore s hrvaško stranjo in predstavniki evropske komisije o teranu. Zanj je odločitev sodišča še en diplomatski poraz Slovenije, v katerem bodo najkrajšo potegnili najmanj krivi – kraški vinogradniki.

"Današnja sodba je končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji," je zapisal Bogovič in dodal: "V času, ko sem sam zasedal položaj ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli 'vzeti' kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato že ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana."

Enolog Friderik Vodopivec mnenja, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU. A so Hrvati v tem procesu molčali, je spomnil. "Zmeraj smo računali, da nekje še vlada pravni red in da bo naša prošnja uslišana. A Hrvati imajo dobre pravnike in so nas peljali žejne čez vodo," je dejal.

"Očitno je ta Slovenija tako majhna, da se jo lahko preprosto povozi. Prav razdvojenost slovenske politike pa je ključnega pomena pri vseh teh naših tožbah, tudi pri teranu. Ko se pri nas levi in desni kregajo kdo bo kdaj slavil, drugi stopijo skupaj, ko je treba. Po domače - kjer se kregata dva, tretji dobiček ima," je dejal Marjan Colja, predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Marjana Colje.

Zunanji minister Anže Logar je v odzivu na zavrnitev tožbe dejal, da to zagotovo ne pomaga Sloveniji. Bil je kritičen, da je slovenska diplomacija "očitno zaspala", ko se je zadeva začela pripravljati na Evropski komisiji. "Obžalujem, da je očitno v predhodnem postopku, ko bi diplomacija lahko pravočasno reagirala, ko bi seznanila in se takoj odzvala in imela vzpostavljene vse povezave, da bi bila seznanjena z dogajanjem na ravni EU ene od članic, očitno zaspala," je dejal minister.

Židan: Resnica ostaja, da je Teran samo slovensko vino


Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je po sodbi dejal, da "občuti grenkobo", a je prepričan, da je Sloveniji uspelo zaščititi teran. »Teran je samo in izključno slovensko vino ... tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki. Ne bodo namreč vsi ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oziroma grozdja teran,«













Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike