Izdatki za socialno zaščito: več za starostnike, manj za družino in otroke

Vir foto: www.royalblind.org/
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija za socialno zaščito namenja skoraj četrtino BDP, kar je sicer nekoliko pod povprečjem držav članic EU. 

V letu 2015 je bilo za programe socialne zaščite namenjenih 9,2 milijarde evrov. Največ sredstev smo namenili za področji "starost" ter "bolezen in zdravstveno varstvo", precej manj pa za družino in otroke.

Največji, dvotretjinski vir financiranja socialnega varstva so bili socialni prispevki.

Statistični urad RS (SURS) je pripravil krajšo analizo stanja na področju socialnega varstva in razlik med letoma 2014 in 2015.

V tem obdobju so celotni izdatki za socialno varstvo narasli za 2,4 % ter v letu 2015 dosegli 9.208 milijonov evrov. Več denarja kot prejšnje leto je šlo za področje bolezni in zdravstvenega varstva, starosti ter druge oblike socialne izključenosti (višji izdatki za denarne socialne pomoči).

Po drugi strani pa je bilo manj denarja kot leto poprej vloženega v družine in otroke, manj smo namenili tudi za področji brezposelnosti in invalidnosti.

Kljub splošnemu povečanju izdatkov za socialno zaščito pa je delež v BDP leta 2015 nižji kot leto poprej, predvsem zaradi 3,3 % nominalne rasti BDP. V 2015 smo za socialno zaščito namenili 23,9 % BDP ali za 0,2 odsotne točke manj kot v prejšnjem letu.

V letu 2015 je bilo največ denarja, 3,8 milijarde evrov, namenjeno področju "starost", sledilo je področje "bolezen in zdravstveno varstvo" z 2,934 milijarde evrov, področje "družina in otroci" je prejelo 692 milijonov evrov, za smrt hranitelja družine je šlo 580 milijonov, za invalidnost 520 milijonov, za socialno pomoč 287 milijonov, za brezposelne 227 milijonov  (41 milijonov manj kot leto poprej) in za nastanitev 10 milijonov.

socialni-prejemki-slovenijaGlavni viri prihodkov za socialno zaščito


 Viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2015 (SURS)
Viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2015 (SURS) (klil za povečavo grafa)


Največ, 6,026 milijarde evrov, so različne državne blagajne pridobile iz socialnih prispevkov. Zavarovanci so k temu prispevali 3,636 milijarde, delodajalci pa 2,3 milijarde evrov. Država je dodala  2,941 milijarde evrov (sofinanciranje pokojnin iz proračuna in podobno).

Število upravičencev do pokojnin je bilo v Sloveniji leta 2015 636.857, kar je približno enako kot leto poprej.

KOMENTAR: Uredništvo
Iz porazdelitev stroškov vidne prioritete
Starost, bolezen, zdravstveno varstvo ... so največji porabniki našega denarja za socialno zaščito, kar je, roko na srce, pričakovano in logično. Kljub vsemu pa vsakoletna precejšnja povečanja sredstev za ta področja ponovno potrjujejo trend, ki je že znan - Slovenija se hitro in pospešeno stara, kar vedno bolj bremeni državne blagajne. Po drugi strani pa se sredstva tam, kjer bi lahko blažili porazen demografski trend - na področju družine in otrok, znižujejo. To kaže, da država še vedno ni dojela, kaj se pravzaprav dogaja ter na to ustrezno odreagirala - s sistemskim spodbujanjem rojstev in družinskega življenja. A kot je znano, slednje področje ni visoko na prioritetnih lestvicah levih vlad, ki večino časa vodijo Slovenijo. Desnica sicer ima rešitve, a nima vzvodov oblasti za njihovo uveljavitev. Razbita in ujeta v lastne frustracije do njih kot kaže še ne bo kmalu segla.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike