Izdatki za socialno zaščito: več za starostnike, manj za družino in otroke
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija za socialno zaščito namenja skoraj četrtino BDP, kar je sicer nekoliko pod povprečjem držav članic EU.
V letu 2015 je bilo za programe socialne zaščite namenjenih 9,2 milijarde evrov. Največ sredstev smo namenili za področji "starost" ter "bolezen in zdravstveno varstvo", precej manj pa za družino in otroke.
Največji, dvotretjinski vir financiranja socialnega varstva so bili socialni prispevki.
Statistični urad RS (SURS) je pripravil krajšo analizo stanja na področju socialnega varstva in razlik med letoma 2014 in 2015.
V tem obdobju so celotni izdatki za socialno varstvo narasli za 2,4 % ter v letu 2015 dosegli 9.208 milijonov evrov. Več denarja kot prejšnje leto je šlo za področje bolezni in zdravstvenega varstva, starosti ter druge oblike socialne izključenosti (višji izdatki za denarne socialne pomoči).
Po drugi strani pa je bilo manj denarja kot leto poprej vloženega v družine in otroke, manj smo namenili tudi za področji brezposelnosti in invalidnosti.
Kljub splošnemu povečanju izdatkov za socialno zaščito pa je delež v BDP leta 2015 nižji kot leto poprej, predvsem zaradi 3,3 % nominalne rasti BDP. V 2015 smo za socialno zaščito namenili 23,9 % BDP ali za 0,2 odsotne točke manj kot v prejšnjem letu.
V letu 2015 je bilo največ denarja, 3,8 milijarde evrov, namenjeno področju "starost", sledilo je področje "bolezen in zdravstveno varstvo" z 2,934 milijarde evrov, področje "družina in otroci" je prejelo 692 milijonov evrov, za smrt hranitelja družine je šlo 580 milijonov, za invalidnost 520 milijonov, za socialno pomoč 287 milijonov, za brezposelne 227 milijonov (41 milijonov manj kot leto poprej) in za nastanitev 10 milijonov.
Največ, 6,026 milijarde evrov, so različne državne blagajne pridobile iz socialnih prispevkov. Zavarovanci so k temu prispevali 3,636 milijarde, delodajalci pa 2,3 milijarde evrov. Država je dodala 2,941 milijarde evrov (sofinanciranje pokojnin iz proračuna in podobno).
Število upravičencev do pokojnin je bilo v Sloveniji leta 2015 636.857, kar je približno enako kot leto poprej.
V letu 2015 je bilo za programe socialne zaščite namenjenih 9,2 milijarde evrov. Največ sredstev smo namenili za področji "starost" ter "bolezen in zdravstveno varstvo", precej manj pa za družino in otroke.
Največji, dvotretjinski vir financiranja socialnega varstva so bili socialni prispevki.
Statistični urad RS (SURS) je pripravil krajšo analizo stanja na področju socialnega varstva in razlik med letoma 2014 in 2015.
V tem obdobju so celotni izdatki za socialno varstvo narasli za 2,4 % ter v letu 2015 dosegli 9.208 milijonov evrov. Več denarja kot prejšnje leto je šlo za področje bolezni in zdravstvenega varstva, starosti ter druge oblike socialne izključenosti (višji izdatki za denarne socialne pomoči).
Po drugi strani pa je bilo manj denarja kot leto poprej vloženega v družine in otroke, manj smo namenili tudi za področji brezposelnosti in invalidnosti.
Kljub splošnemu povečanju izdatkov za socialno zaščito pa je delež v BDP leta 2015 nižji kot leto poprej, predvsem zaradi 3,3 % nominalne rasti BDP. V 2015 smo za socialno zaščito namenili 23,9 % BDP ali za 0,2 odsotne točke manj kot v prejšnjem letu.
V letu 2015 je bilo največ denarja, 3,8 milijarde evrov, namenjeno področju "starost", sledilo je področje "bolezen in zdravstveno varstvo" z 2,934 milijarde evrov, področje "družina in otroci" je prejelo 692 milijonov evrov, za smrt hranitelja družine je šlo 580 milijonov, za invalidnost 520 milijonov, za socialno pomoč 287 milijonov, za brezposelne 227 milijonov (41 milijonov manj kot leto poprej) in za nastanitev 10 milijonov.
Glavni viri prihodkov za socialno zaščito
Največ, 6,026 milijarde evrov, so različne državne blagajne pridobile iz socialnih prispevkov. Zavarovanci so k temu prispevali 3,636 milijarde, delodajalci pa 2,3 milijarde evrov. Država je dodala 2,941 milijarde evrov (sofinanciranje pokojnin iz proračuna in podobno).
Število upravičencev do pokojnin je bilo v Sloveniji leta 2015 636.857, kar je približno enako kot leto poprej.
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
AlojzZ
"več za starostnike, manj za družino in otroke"
Normalno. Ker je starostnikov več kot otrok.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.