Iz srca Benedikta XVI. – opozicija Frančišku ali vzpodbuda duhovnikom v življenju v celibatu?

Peter Merše
21
vir: youtube

Zaslužni papež Benedikt XVI je skupaj s kardinalom Robertom Sarahom soavtor knjige, v kateri se dotikata duhovništva, celibata in krize Katoliške Cerkve.

Knjiga, ki bo uradno izdana 20. februarja, pa že zdaj, ko izseke iz nje objavlja francoski Figaro, povzroča nemalo razburjenja. Medtem ko nekateri v njej vidijo branik pravega katolištva, drugi menijo, da ni napisal ničesar posebej novega, spet tretji se zgražajo nad tem, da se zaslužni papež vtika v delo aktualnega.

Glede na to, da je leta 2013, po tem ko je odstopil z mesta papeža, Benedikt XVI. napovedal, da se bo umaknil od sveta ter bo v celoti zvest novemu papežu, je njegova poteza vsekakor nekoliko nepričakovana. Še posebej, ker gre za prvo resno intervencijo v aktualno dogajanje Cerkve, pred tem je namreč pisal predvsem teološke razprave.

Benedikt v bran celibatu

V knjigi »Iz globine najinih src – duhovništvo, celibat in kriza katoliške Cerkve« zaslužni papež Benedikt XVI in kardinal Robert Sarah opisujeta krizo, v kateri se je v zadnjih letih znašlo duhovništvo in izzive celibata. Temne čase za duhovništvo so prinesli predvsem spolni škandali in stalno prevpraševanje celibata, ki duhovnike vodi v skušnjavo, da bi se vdali in vse skupaj pustili. Škofe, duhovnike in laike pozivata, naj ne nasedajo diaboličnim lažem in modnim muham, ki zahtevajo ukinitev celibata, ki varuje svete skrivnosti Cerkve.

Avtorja želita prinašati sporočilo upanja, saj je duhovniško življenje deljenje Jezusove identitete. Za dar duhovništva se duhovnik z vsem srcem posveti Cerkvi, tako kot se mož ženi in družini. Oba poklica nista združljiva. Celibat tako ne more biti opcijski, spreobrnjenje k Jezusu pa mora biti ključna reforma, ki jo Cerkev potrebuje v današnjem času.

Avtorja knjige vidita v celibatu več kot le cerkveni predpis, saj menita, da celibat izhaja iz same biblije. Zgled tega naj bi bil že sam Jezus s tem, ko je živel celibat in ko je rekel, da tisti, ki so vredni da dosežejo odrešenje, se ne bodo ne ženili in ne možile. Duhovniki celibaterji so tako živi pričevalci tega Nebeškega kraljestva na Zemlji.

Opozicija Frančišku?

Vsebino knjige, predvsem pa njen izid ravno v času, ko sveti sedež za objavo pripravlja dokumente Amazonske sinode, ki je v Rimu potekala oktobra 2019, mnogi vidijo kot opozicijo aktualnemu papežu Frančišku.

Večina razpravljavcev na Amazonski sinodi se je namreč zavzela za možnost posvetitve poročenih mož v duhovnike v izrednih primerih – v zelo odročnih delih sveta. Zaradi velikega pomanjkanja duhovnikov namreč nekateri verniki na področju Amazonije ne morejo biti deležni evharistije po več mesecev skupaj, saj je najbližji katoliški duhovnik lahko tudi več kot tisoč kilometrov stran.

Odziv Vatikana: papež Frančišek ni naklonjen prostovoljni izbiri duhovniškega celibata

Na medijske navedbe in novinarska vprašanja v zvezi s pisanjem zaslužnega papeža Benedikta XVI se je odzval uradni Vatikan z besedami, da je “Frančiškovo stališče do duhovniškega celibata znano” ter navedbo papeževih besed iz novinarske konference pred letom dni.

Takrat je Frančišek izrazil nestrinjanje, da bi duhovniški celibat v latinskem obredu napravili za izbirnega ter svoje stališče podkrepil s stavkom, da bi raje dal življenje, kot pa spremenil zakon o celibatu, češ da je ta poseben dar. Papež pa dopušča razmišljanja o tem, da bi se v odročnih predelih sveta, kjer duhovnikov primanjkuje, poiskala rešitev za poročene diakone.

Pomen celibata v katoliški cerkvi: za večino velja, a so že zdaj izjeme

Duhovniki s katerimi smo se o tej temi pogovarjali, so si enotni, da je celibat zanje velik dar, brez katerega si opravljanja svojega poslanstva ne predstavljajo ob skrbi za ženo in otroke, izbira celibata pa povsem prostovoljna.

Vendarle pa je celibat cerkveni predpis, ki izhaja iz 12. stoletja. Ker gre za cerkveno doktrino in ne del razodetja, pa se to lahko po potrebi tudi spremeni. Cerkev je namreč tudi z njegovo uvedbo odgovorila na vprašanje takratnega časa, ko so se poročeni duhovniki bolj kot z blagorom duš ukvarjali s preskrbovanjem svojih otrok in delitvijo posesti.

Poročene duhovnike poznajo tako protestanti kot pravoslavci. Pravoslavni duhovniki, če so poročeni lahko opravljajo le duhovniško službo, ne morejo pa denimo postati škofje, prav tako so celibatu zavezani menihi. Poročene duhovnike pa najdemo tudi znotraj Katoliške Cerkve. Da ohranijo zakon in duhovništvo Cerkev dovoljuje protestantskim duhovnikom, ki prestopijo v Katoliško Cerkev, prav tako grko-katoličanom, ki živijo vzhodne tradicije a so prav tako del Katoliške Cerkve.

Vendar pa je dojemanje duhovniške službe v pravoslavju dojeto drugače in duhovnost ter podeljevanje zakramentov ni nujno del službe istega človeka. Poročeni lokalni duhovniki so tako običajno predvsem delivci zakramentov, medtem ko je poglobljena duhovnost bolj v domeni celibaterjev.

Rešitev za amazonijo ali splošna odprava celibata?

Amazonska sinoda pa morda odpira lino za nekaj podobnega v Katoliški cerkvi na območju Amazonije. Cerkev bi v izjemnih razmerah tako utegnila posvetiti poročene može, da bi bili zmožni deliti zakramente. Kristjani na tem območju bi tako lahko prejeli zakramente, predvsem evharistije in spovedi, do katerih zaradi hudega pomanjkanja in posledične oddaljenosti duhovnikov zdaj skoraj nimajo dostopa.

Tudi, če bi do tega v Amazoniji prišlo, pa poznavalci razmer ocenjujejo, da to nikakor ne bi vodilo v splošno odpravo celibata. Pomena celibata se zaveda tudi papež Frančišek, ki mu je tudi že večkrat stopil v bran.

Hkrati pa pri presojanju skuša odložiti Evropska očala in naš pogled na Cerkev, ko rešuje probleme drugih delov sveta, ki se soočajo s povsem drugimi problemi kot Evropa. Do teh problemov pa Frančišek skuša pristopati mimo dogmatske zadrtosti tako, da se približa ljudem na terenu in prisluhne njihovim problemom. In medtem ko je v enem okolju posvetitev poročenih mož v duhu dostopa vernikov do zakramentov, nekateri opažajo, da je pri najglasnejših evropskih zagovornikih odprave celibata predvsem pomanjkanje vere in zaupanja. Saj celibat ni le neporočenost, ampak je zaobljuba čistosti in devištva, ki jo živi posvečena oseba.

Pri čemer je pomembno opozoriti, da papež v duhu drugega vatikanskega koncila daje lokalnim cerkvam več svobode v razločevanju, vendar le, ko gre za cerkvena pravila. Na področju nauka, ki izhaja iz razodetja je bistveno bolj »zategnjen« in odločno konzervativen. In pri tem ga podpirajo tudi duhovniki, s katerimi sem spregovoril.

Dodano 14.1.2020:

Zaslužni papež Benedikt XVI. se je po pisanju medijev na to temo oglasil prek svojega tajnika in soavtorstvo knjige zanikal. Benediktov tajnik msgr. Gänswein je še povedal, da upokojeni papež za izdajo knjige sploh ni vedel ter je že posredoval prošnjo založbi, naj njegovo ime in fotografijo umakne s platnic.

Po nekaterih virih naj bi 92 letni zaslužni papež težko govoril ter ostal buden dlje od 30 minut. Kadar kaj pove, pa naj bi jasno izražal svojo vdanost sedanjemu papežu.

Napihnjeni spor in celibat, ki v resnici ni tako ogrožen kot se zdi

Benedikt XVI resda zavzema nekoliko bolj dogmatično stališče kot Frančišek, vendar če pogledamo podrobno, ugotovimo, da je spor precej napihnjen in da sta si oba papeža, tako aktualni kot zaslužni, po stališčih bistveno bližje kot se zdi. Različne struje pa bodo vedno, kot so tudi že v preteklosti, vodile vodo na svoje mline.

Splošna odprava celibata tako ni posebej verjetna v nobenem primeru, razen če bi prišlo do novega koncila, ki bi Cerkev zapeljal v povsem drugo smer. Prav možno pa je, da se bo pri posvečevanju duhovnikov dodala še ena izjema, ki pa ne bi bila prva. Poklic duhovnika se torej ne bo bistveno spreminjal, Cerkev pa bo, tako kot skozi celotno zgodovino, iskala načine, kako veselo oznanilo ponesti na vse konce sveta in narediti vse narode za svoje učence.

Pri tem pa ne bo posebej škodilo, če se kakšna reforma zgodi tudi na področju umirajoče evropske Cerkve. Verjetno vsekakor ne odprava celibata, saj je ta predvsem v želodcu sekularnim aktivistom, duhovniki pa se precej dobro zavedajo njegovega pomena in ga znajo ceniti.

Prav tako pa tudi v Amazoniji le uvedba izjeme pri posvečevanju duhovnikov ne bo odgovorila na problem pomanjkanja duhovnih poklicev, kot so opozorili udeleženci amazonske sinode. Samo obhajilo iz rok poročenega moža ne bo Cerkve niti rešilo, niti pogubilo. Bo pa pripomoglo, da evharistijo lahko prejmejo tudi tisti, ki si tega želijo, a je trenutno ne morejo.

21 KOMENTARJI

  1. Čeprav sam pravim,da ni ne bogecov,ne hudiča,šejtana…,primankuje ovčic in duhovnikov.
    Katoličani bi rekli,da v sili še hudič muhe žre.Papež zato razmišlja,da bi duhovniki lahko bili,tudi…?

  2. Benedikt daleč presega Bergolija. Posebej izrazito pa na teološkem področju, kjer Bergolijo nima za burek.

    Tisti incident, ko je Bergolijo pretepal vernico, ki ga je prijela za roko in so rekli, da ga je bolelo. Ja, bolela ga je njena prošnja naj reši kitajsko cerkev, ki jo je Bergilijo prodal partiji. Sedaj pa so katoličani na kitajskem še bolj preganjani kot prej. Res sramotno.

      • Večkrat sem si ogledal posnetek.

        Ni opravičila za papaževo ravnanje.

        To ni bila obramba betežnega starćka, temveč koleričen napad človeka, ki sovraži in ne avtomatičen odziv s samoobrambo. Na njegovem obrazu ni bilo strahu, temveč le jeza in gnus.

        Tudi jaz sem prepričan katolik, pa vendar menim, da je opravičevanje papeževega ravnanja neprimerno.

        Ker je papež, mora še bolj paziti, kaj govori in počne.

  3. Razumem da je avtor nerazgledan, ne razumem pa, da urednik spusti tak zmazek skozi.

    Celibat ni stvar 12. stoletja ampak apostolska tradicija (glej tridentinski koncil, glej učenje sv. Pija X.,…) Protestanti nimajo duhovnikov. Vzhodni razkolniki imajo delni celibat, ker so zavezani čistosti od enega do treh dni pred maševanjem.

    Dajmo malo resnosti!

  4. Sama mislim, da bi tudi katoliški duhovniki lahko bili tudi poročeni, tako kot PRAVOSLAVNI. Le napredovanje od škofa do papeža, naj bi bilo podvrženo CELIBATU.

    Če ne bo prišlo do sprememb, bo še večji osip DUHOVNIKOV in posledično manjša OSKRBA VERNIKOV in manjša VZGOJA mladine v katoliški veri.

  5. A niso bili celibaterji že v stari Indiji,že v Vedah piše,da se edino z askezo(spolna,prehranska,materialna..) lahko dosega “višja duhovna stanja”.
    Tudi ti.svečeniki so bili samci,ponavadi puščavniki(torej brez vsega),pa so ljudje iz vsepovsod hodili in spoštovali njih nasvete. Že mnogo torej pred novo zavezo.
    Tako,da tudi tisti,ki prezirate katoliške celibaterje,lahko iz drugih virov vidite,da to ni pogruntavščina t.i. RKC.
    Sem brala,da je bilo tam okoli 11st.ljudstvo že tako pokvarjeno,z svojimi učitelji(duhovščina)vred,pederastija na vrhuncu-posebej razširjena med njimi…tako,da je bil to tudi kot nek”kazenski”ukrep,katerega je tedanj papež moral uvesti…

  6. Kot vernica želim, da celibat ostane. Duhovnike se lahko zagotovi z razporejanjem v misije. Če bo papež sprejemal vse novotarije, potem je itak brezveze, katolištvo bo razvodenelo. Poročeni duhovniki, sinkretizem, kaj še? Papež Benedikt ima prav in prav je, da je poslušal svojo vest in se oglasil.

      • Če bodo pridigali roboti, potem vera itak ni več živa. Enako je s poročenimi moškimi. Pol pa dajmo vse relativizirat, uvedimo porniče v mašo, da bo obisk zagotovljen. Se iskreno opravičujem za to grobo primerjavo, a kot vernica si ne dovoljim posiljevanja z nečim, kar nima veze s katolištvom in je odraz spremenljivosti duha časa.

  7. Benediktov tajnik msgr. Gänswein je povedal, da 92-letni zaslužni papež težko govori ter ne more ostati buden dlje od 30 minut???

    Ste prepričani, da je to povedal Gänswein? Prepričajte se in popravite, kar ne drži!

  8. Ivereigh said, adding that sources have told him Benedict, 92, is hardly able to speak above a whisper and has difficulty staying awake for more than 30 minutes at a time.

    Tu je vaš vir za teh vaših 30 minut!
    Domovina, sramota za vaše ugled!!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime