Zanimivi sošolci s poletne šole Borisa Nemcova: mladi ruski aktivisti iz Štabov Alekseja Navalnega

Shod v Irkutsku. Vir: fotoarhiv Zaharja Sarapulova
POSLUŠAJ ČLANEK
28. julija so na neodobrenem zborovanju za pravične volitve v mestni moskovski dumi zadržali več kot 1300 udeležencev, med njimi za mesec dni tudi ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. Kmalu po zadržanju se ga je lotila reakcija na nepojasnjeno kemijsko snov, ki je prizadela njegove oči in obraz. 

Navalni je v zadnjih letih, kljub nekaterim kontroverznim političnim pogledom, uspel vzpostaviti mrežo organizacij in iniciativ, povezanih s pravico do svobodnih volitev. Med njimi so tudi Štabi Navalnega, ki so se začeli ustanavljati v prvih mesecih leta 2017, torej v času, ko je še lahko uradno kandidiral na predsedniških volitvah. Ko so njegovo kandidaturo odklonili, so se štabi s pomočjo sodelavcev in prostovoljcev začeli osredotočati na raziskovanje regionalne korupcije, reševanje ekoloških težav in podpiranje regionalnih neodvisnih kandidatov v obliki kampanj na družabnih omrežjih in organiziraje shodov. 

Na Poletni šoli Borisa Nemcova sem se pogovorila z mladimi, ki so se, ali pa se še, v sklopu Štaba aktivno politično udejstvujejo v treh ruskih mestih: Kalinigradu, Samari in Irkutsku. 

Samara: Zaradi udejstvovanja pritiskali na njegovo mamo


22-letni Daniil Sajko prihaja iz mesta Samara, kjer tudi študira zgodovino. Njegovi prvi koraki v politični aktivizem so bili demonstracije proti podražitvi študentskih vozovnic za javni promet in proti združenju dveh mestnih visokošolskih ustanov. S predsedniško kampanjo Alekseja Navalnega leta 2016 pa je podrobneje začel slediti njegovim raziskavam o korupcijii v Rusiji, kot tudi delovanju politika samega.

Štabu Navalnega v Samari se je nazadnje kot sodelavec za polovični delovni čas pridružil kmalu po njegovi ustanovitvi, marca 2017 kot promotor dejavnosti štaba na družabnih omrežjih, ker so bili, kot pravi, drugi sodelavci že predstavniki starejših generacij in se v družabnih omrežjih niso preveč dobro znašli.

"Kolegi na univerzi so sprva čudno gledali nalepko od Štaba na mojem prenosnem računalniku in me spraševali, 'zakaj v to rineš?' Vendar je bilo s pretečenimi meseci občutiti vedno večjo podporo, skupaj z vedno večjim številom klikov na naše vsebine na družabnih omrežjih."

Glava fakultete ga je po drugi strani, kot druge študente, jasno svarila, naj ne hodijo na mitinge. Svarila so preko službe prišla tudi do njegove mame, ki dela kot uradnica v mestnem uradu za varnost. Sam sicer meni, da se je večjim težavam na univerzi izognil predvsem zaradi svojega položaja organizatorja večjega števila študentskih kulturnih dogodkov.

V Štabu Navalnega je redno delal pol leta, po tem pa se je od aktivizma poslovil in se ob študiju raje posvetil novinarstvu, v katerem osvetljuje samarsko družbo in politiko.

Irkutsk: shod ni bil odobren, ker so uradno na javnih mestih organizirali 'Dan Keksov'


Po drugi strani se 27-letni Zahar Sarapulov političnemu aktivizmu ne želi odpovedati; obratno, želi se le še bolj udejstvovati.

Z aktivizmom se je začel ukvarjati v letih 2011/2012 kot študent zgodovine na Moskovski državni univerzi, ko je na protestih za pravične volitve kot udeleženec stopil na moskovske ulice. Pet let kasneje, leta 2017, je skozi okno študentskega doma v centru Moskve na tretjo obletnico priključitve Krima Rusiji izobesil ukrajinsko zastavo. Kaj hitro so ga našli sodelavci FSB (ruska varnostna-obveščevalna služba, naslednica KGB), ki so mu ponudili sodelovanje: poročati bi moral o delovanju svojih univerzitetnih kolegov.

Čeprav je ponudbo sprva sprejel, je naslednji dan o tem povedal medijem ter se kmalu zatem preselil v sibirski Irkutsk. Pot ga je v mestu, kjer je poznal le malo ljudi, zanesla v Štab Navalnega, kjer so mu še isti dan ponudili delovno mesto promotorja na družabnih omrežjih. V Štabu Navalnega v Irkutsku je delal polni dve leti, sedaj pa namesto tega promovira neodvisnega kandidata.

Pridržanje je v času dela v Štabu postalo del njegovega vsakdana; pravi, da so ga zadržali okoli 50-krat. Največkrat zato, ker zborovanja organizirajo brez odobritve mestnih oblasti, ki vedno za dan, ko želijo pripraviti zborovanja, predloži dokumente o drugih dogodkih; dveh dogodkov pa za isti dan ob isti uri ne morejo odobriti. Nedavno so recimo na vseh možnih mestih zborovanja v Irkutsku organizirali 'Praznik keksov'. Če jim že odobrijo kakšno mesto, je to na obrobju mesta, Štab pa zborovanja namesto tega skliče v centru mesta.

Tudi grožnje niso redkost pri delu v Štabu, pravi. Ksreči ga podpira družina; oče, ki živi 120 kilometrov od Irkutska, se redno udeležuje zborovanj; brat, ki je bil nekdaj zvest Putinov privrženec, pa je spremenil svoje politične poglede, ko je videl, kako oblasti ravnajo z udeleženci zborovanj Štaba.

Kaliningrad: politično udejstvovanje ga je stalo izključitve iz univerze


23-letni Oleg Aleksejev se je s političnim aktivizmom začel ukvarjati pri 19 letih kot študent 3. letnika v Kaliningradu, predvsem zaradi izbrane študijske smeri: prava. "Pri tem študiju začneš slediti novim zakonom in zakonodajnim spremembam," pravi. Na zborovanjih je začel sodelovati v prvih mesecih 2017, ki jih je začel organizirati Aleksej Navalni po objavi filma o korupciji ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva, On vam ni Dimon.

Zaradi njegove politično-aktivistične dejavnosti so se poleg nasprotovanj znotraj družine pojavile tudi težave na univerzi. Sam je namreč želel registrirati shod proti korupciji, ki ni bil odobren; vodstvo pravne fakultete mu je sodelovanje na shodu odsvetovalo, on pa je pogovor posnel in ga predal medijem. Mesec po tem so ga izključili iz univerze zaradi 'nezakonitega ravnanja'.

Čeprav je bil naslednjih devet mesecev zaposlen v kaliningradskem Štabu Navalnega, je pri njem še vedno tlela želja zaključiti visokošolsko izobraževanje. S finančno pomočjo Fundacije Borisa Nemcova se je zato odpravil na študij v Prago, kjer se je zadnje leto intenzivno učil češčine, v prihajajočem letu pa se bo lotil študija ekonomije. Deloma zato, ker se boji, da v pravu v češčini ne bo kos češkim študentom, deloma pa tudi zato, ker želi na svet pogledati z druge pozicije.

Trenutno se politično ne udejstvuje. "Ne vidim smisla protestiranja pred ruskim veleposlaništvom," pravi, in tako politično dogajanje "zgolj spremlja". V Rusijo se po zaključeni izobrazbi želi vrniti, tam zaživeti in ponovno postati del politično aktivnih državljanov na domačih tleh.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30