Iz izkušnje življenja v Molenbeecku napovedala teroristične napade v Bruslju, a so jo označili za islamofobko

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred enajstimi leti se je Hind Fraihi pod krinko odpravila živeti v zloglasni Molenbeek, le nekaj minut oddaljen od središča Bruslja in odpihnila pokrov epicentra evropskega džihadizma kot leglo skrajnih pridigarjev in nabornikov. 

Na teroristično grožnjo je opozarjala deset let, a je bila označena za islamofobko, rasistko in psihično moteno. Resno so jo začeli jemati šele po napadih v Parizu in Bruslju. 

Novinarka pod krinko v islamsko četrt


Leta 2005 se je flamsko govoreča Belgijka maroških korenin odločila, da bo ugotovila, zakaj Moolenbeeck postaja magnet za islamske imame, šejki pa rekrutirajo kandidate za džihad v kraje kot so Afganistan, Čečenija in Irak.

Tri mesece je pod krinko kot študentka sociologije živela v najemniških stanovanjih četrti Little Morocco. Rezultat njenega raziskovalnega dela je knjiga Pod krinko v Little Maroccu (Undercover in Little Morocco), obsežneje ponatisnjena pod naslovom Med radikalnimi islamisti (Among the radical Islamists).

Radikalnih in morilskih idej vlada ni ustavila


V knjigi pripoveduje, kako so islamski pridigarji širili svoje radikalne in morilske ideje med mlade iste generacije, kot so bili teroristi, ki so novembra in marca prizadeli Pariz in Bruselj. Govori tudi o imenih ljudi, ki so bili vpleteni v nekatere napade in poskuse napadov. Eden teh je "šejk" Bassam Ayachi, katerega delo so poznale tudi oblasti, a ga nihče ni ustavil. Ayachi je veliko deloval v Belgijskem islamskem centru, ki je slovel po rekrutaciji džihadistov.

Ko je njena knjiga pred desetimi leti izšla, se je vnela javna razprava, ki se je na koncu obrnila proti njej, češ da je islamofobična, rasistična in ima psihične težave. Belgijci pa so se žal prepozno začeli zavedati, kako resnično in daljnovidno in natančno je že tedaj opisala razvpito četrt. "Veste, v Belgiji, si stvari ne upamo povedati odkrito ko gre za islam, vključevanje ali priseljevanje, zamrznemo," je dejala Frahidijeva.

Islamska skupnost je popolnoma izolirana, pravi novinarka: "Molenbeek je družba znotraj družbe. Ti ljudje so zelo oddaljen od Zahodne družbe. Osredotočeni so na Bližnji Vzhod ali na Maroko. Ko sem tam na primer vprašala: "Kdo je Guy Verhofstadt?" nihče ni vedel, kako se odzvati. Takrat je bil naš predsednik vlade."

Skrajneži vedo, kako mladim prisluhniti in jih zaposliti


"Mislim, da oblasti niso hotele verjeti, kaj se dogaja. Niso želele razumeti. Prepričana sem, da smo zamudili priložnost, da bi se angažirali, resno reflektirali in se vprašali prava vprašanja ... Da bi poskušali razumeti te mlade ljudi, kaj hočejo in kam gredo, jih prepoznali in jim dali glas," po zamujeni priložnosti pravi  Hind Fraihi.

"Belgijska desna politika je sedaj izkoristila priložnost, da me brani in prizna, da problem z muslimani obstaja. Sredinske in leve stranke stališča žal niso zavzele. S tem še naprej zanemarjajo problem. A ti mladi so še vedno tam, kot duhovi prečkajo ceste ... Vsa ta leta zanemarjanja so dala moč teroristični skupini Daesh (ISIS). Oni namreč vedo, kako te ljudi opaziti, kako jim prisluhniti ... in jih zaposliti, rekrutirati," je povedala novinarka.

Nova študija raziskovalcev Willa McCantsa in Chrisa Meserole z Inštituta v Brookingu je na vprašanje odgovarjala s pomočjo analize podatkov o ljudeh z vsega sveta, ki so se odšli borit v Sirijo in Irak.

Odkritje je presenetljivo, kaže namreč, da gre za ljudi, ki so Francosko govoreči, ali nanje močno vpliva francoski jezik in kultura. "Štiri od petih držav z najvišjim deležem radikalizacije so frankofonske, vključno z dvema evropskima," pravijo raziskovalci.

Kritiki, npr. francoski veleposlanik v ZDA Gérard Araud, študiji očitajo metodološke pomanjkljivosti in kontradiktornost. 


Upokojeni agent obveščevalne službe in poveljnik zračnih sil je evropske vlade pozval, naj poiščejo in popravijo napake obveščevalnih služb, zaradi katerih teroristi v evropski napadih ostajajo nekaznovani in na prostosti.

Michael V. Hayden, ki je delal kot direktor dveh najboljših ameriških obveščevalnih organizacij v ZDA, NSA in CIE, kritizira evropske vlade iz dveh razlogov:

1.) Ker med seboj ne sodelujejo ne razumejo med seboj, in

2.) ker jih vprašanja varovanja zasebnosti ovirajo pri iskanju osumljencev. Dejal je, da evropske varnostne službe informacije lažje delijo z ameriškimi kot pa med seboj, čeprav bi morale sodelovati. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki