Iz epicentra pandemije Covid-19 zdravniki o tem, kako se spopasti z množičnim obolevanjem

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Skupina zdravnikov iz bolnišnice v Bergamu, ki je italijanski epicenter epidemije, je po soočenju z epidemijo pripravila razmislek o tem, kako bi se morali na izbruh pripraviti v Italiji in drugod po svetu.


V drugem delu smo pogledali, kako hitro se v Sloveniji širi koronavirus, koliko testov Slovenija opravi v primerjavi z drugimi državami in kakšne so ocene števila okuženih v Sloveniji.

Skrb, usmerjena v skupnost, ne v posameznika


Italijanski zdravniki opozarjajo, da je oskrba, osredotočena na bolnika, v pandemiji neustrezna. Nadomestiti jo je potrebno s skrbjo, usmerjeno v skupnost, v celotno prebivalstvo, ne le v bolnišnice, so zapisali. Katastrofa, ki se odvija v bogati Lombardiji, se namreč lahko zgodi kjerkoli. Kliniki iz tamkajšnje bolnišnice zato pozivajo k dolgoročnemu načrtu za primer epidemije in usposabljanju strokovnjakov za javno zdravje in epidemije, kar bi vodilo v sprejemanje ukrepov za zmanjšanje epidemiološko negativnega vedenja.

Zdravniki iz Lombardije opozarjajo, da morajo zaradi epidemije delovati precej pod običajnim standardom oskrbe. Večina postelj je rezerviranih za kritično bolne za Covid-19 z razumno možnostjo preživetja. Starejših ne oživljajo in umirajo sami, brez ustrezne paliativne oskrbe, medtem ko družino o tem obvestijo le preko telefona. Mnogo ljudi umre tudi doma, po nekaterih ocenah še štirikrat več kot v bolnišnicah.

Potrebne mobilne ambulante, oskrba na domu in nadzor nad zdravstvenim stanjem zdravstvenih delavcev


Opozarjajo na dejstvo, da ljudi prevažamo z reševalnimi vozili, s čimer se okužba širi. Prav tako ni nadzora nad zdravstvenimi delavci, ki tudi asimptomatski širijo virus in umirajo. Zdravniki zato predlagajo izvedbo zunanjih služb za domačo oskrbo, mobilnih ambulant, s čimer bi se izognili nepotrebnim premikom in sprostili pritisk v bolnišnicah.

Zgodnja terapija s kisikom in prehrana se lahko dostavijo na domove blago bolnih in okrevajočih bolnikov z ustrezno izolacijo. Tak pristop bi hospitalizacijo omejil na najbolj resne primere, zaščitil paciente, zdravstvene delavce in zmanjšal porabo zaščitne opreme. Slednja mora biti po njihovi oceni brez kompromisov na voljo v zadostnih količinah.

Javnozdravstvena in humanitarna kriza


Italijanski zdravniki opozarjajo, da je ta izbruh predvsem javnozdravstvena in humanitarna kriza. “Zahteva družboslovce, epidemiologe, strokovnjake za logistiko, psihologe in socialne delavce,” so zapisali. Koronavirus je ebola bogatih in zahteva usklajena nadnacionalna prizadevanja. Ni posebej smrtonosna, je pa zelo nalezljiva. Bolj kot je medikalizirana in centralizirana družba, bolj razširjen je virus.

Kakšno je stanje v Sloveniji?


V Sloveniji se ob tretji smrtni žrtvi virusa trenutno po uradnih statistikah število okuženih ne povečuje eksponentno. Glede na število prebivalcev je število okuženih pri nas primerljivo s tistim v Franciji in glede na smer bolj optimistično od avstrijskega.

Vir: datacat.cc/covid/


Glede na število prebivalcev opravimo relativno veliko testiranj, približno 60 odstotkov več kot Italija, trikrat več kot Avstrija in desetkrat več kot Hrvaška.

Problem pri testiranju je tudi dejstvo, da negativen test ne pomeni nujno, da posameznik ni okužen. Pomeni le, da virusa trenutno ni v sluzi. Iz tega razloga so na Kitajskem in drugod po svetu testiranja tudi ponavljali. Negativen test je lahko celo zavajajoč, saj človeku brez kliničnih znakov lahko da lažen občutek, da je zdrav.

Po novem še več testiranj


Problem uradne statistike pa je, da smo zadnji teden testirali le huje obolele, starejše in tiste na kritičnih delavnih mestih (npr. v zdravstvu, domovih upokojencev ipd.). Drugim, ki so prav tako najbrž okuženi, pa smo zgolj odredili samoizolacijo, v statistikah okuženih pa niso zajeti.

Po novem pristopu k testiranju, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, bodo starejši od 60 let, osebe z rizičnimi obolenji za virus in z imunskimi pomanjkljivostim testirani tudi, če bodo imeli zgolj blage klinične znake. Pri ostalih osebah z blagimi znaki je presoja glede testiranja prepuščena zdravniku.

Glede na metodo, kakršno za ocenjevanje dejanskega števila obolelih in okuženih uporabljajo v Nemčiji (ki uporablja podobno metodo testiranja kot Slovenija) in glede na faktor širjenja bolezni (1,1) je bilo v Sloveniji po optimistični projekciji do včeraj 2.070 okuženih, po bolj pesmisitični pa je bilo do včeraj okuženih okrog 24.000 ljudi, poroča portal Pod črto (vir, vir). Večina okuženih naj bi imelo blage simptome ali nobenih simptomov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike