Ivan Simič, Portal Plus: Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?

Uredništvo
6

Koliko je vredno človeško življenje? Ali je Finančni upravi Republike Slovenije res dovoljeno, da kljub jasnim določbam krši zakone in ustavo? Kaj vodi odgovorne v Fursu v nezakonito odločanje? So le nekatera vprašanja, ki se jih sprašuje Ivan Simič v kolumni za Portal Plus.

Piše o odločitvi ustavnega sodišča, ki je konec septembra sprejelo pomembno odločitev glede nezakonitega delovanja Fursa, ki mu je s tem odvzela vso kredibilnost. »Zato je po mojem mnenju Furs zrel za celovito reorganizacijo oziroma bolj razumljivo, za prevetritev, saj to, kar so naredili iz te ustanove v zadnjih letih, meji na katastrofo,« še piše Simič. Več si preberite TUKAJ.

6 KOMENTARJI

  1. Boj g. Simiča je konkreten boj za debirokratizacijo te države, ki bi ga morali podpreti vsi, ki želimo dobro tej državi. Bojim pa se da se tudi na naši strani premalo ljudi zaveda pomena fiskalne politike. (Slovenci imamo svojo državo šele 30 let, v vseh državah so nas učili, da je treba plačevati davke in da je to področje nedotakljivo, naš denar je namreč odtekal v njihove
    državne blagajne in z njim so razpolagali drugi)
    Fiskalna politika je namreč eno ključnih področij, ki omogoča ali pa zavira razvoj gospodarstva in odločilno vpliva na polnjenej državne blagajne in s tem na sredstva za javne storitve, to je od zdravstva , šolstva, uprave, polcije in vojske itd.
    Prakse bogatih in razbvitih držav na področju fiskalne politike dajejo prav g. Simiču.
    Paradoksalno vendar samo navidezno več denarja zberjo države z nizkimi davki kot države z visokimi davki.
    Razlogi so evidentni:
    1. V svobodni tržni ekonomiji, ki jo deklarira EU se podjetnik enostavno preseli tja kjer so davki manjši. Pri nas davki niso tako visoki zgolj zaradi predrage in korumpirane državne ali javne sfere, temveč tudi zato ker večina najbogatejših Slovencev tudi levičarjev plačuje davke v drugih državah tudi če imajo podjtje tudi v Sloveniji. Večina podjetnikov skuša optimizirati stroške poslovanja med katere sodijo tudi davki. Večina jih ima zato podjetja tudi v davčnih oazah poslovni tok je organiziran tako, da ima podjetje v Sloveniji pozitivno 0 ali izgubo dobički pa so prikazani v davčnih oazah. Kje menite da bo nemški kupec Bia Separationsa plačeval davke. Če mislite da ob tej fiskalni politiki pri nas ste zelo naivni. Poglejmo najbolj prepoznaven model, naše vrhunske šporntnike, kljub temu, da smo ponosni nanje tudi zaradi njih plačujemo v državi višje davke, čeprav smo nekatere izšolali in kot športnike oblikovali z našim denarjem.
    Če poenostavim če vsa ta podjetja in špotniki sedaj ob zaslužku
    2000 enot ne plačujejo v SLO nič ker se jim zdi davek 20% previsok, je priliv v blagajno 0.
    Ker so potrebe države konstantne neglede na to koliko je neto vplačnikov v državno blagajno npr 100 enot , moramo ostali pokrivati še njihovo luknjo.
    Če bi kot predlaga Simič morali pri nas plačati samo 10% se jim ne bi splačalo plačevati davka v tujini, temveč doma in v blagajno bi priteklo 20 dodatnih enot. Ker tudi državljani drugih držav želijo optimizirati davke bi pri nas registrirali podjetja, ki bi prijavila zaslužke za dodatnih 2000 enot, v našo blagajno bi kapnilo še dodatnih 20 enot. Večini sedanjih utajevalcem davkov in šušmarjem se ne bi več splačalo prikrivati zasluške in ali šušmariti (plačevanje na roko) kar bi predstavljalo še dodatnih 1000 enot in v blagajno bi kapnilo še 15 enot.
    Skupno bi torej v blagajno kanilo 55 enot, zaradi zmanjšanja davka obstoječim plačevalcem bi le ti prispevali le še 50 enot skopaj torej 105 enot. Državna blagajna bi bila tako ob nižjih davkov bogatejša za 5 enot.

  2. G. Simčič pa je žal spregledal še en pomebne vidik uspešne fiskalne politike.
    To je vprašanje kako se davki zbirajo in kako se z njimi upravlja. Centralizirano ali decentralizirano.
    Poglejmo eno najbolj uspešnih pobiralk davka to je Švica. Kljub temu, da davki niso nizki se natekajo v blagajno še iz dveh ključnih dodatnih razlogov, ki jih lahko imenujemo fiskalna decentralizacija:
    1. Davke pobirajo občine, prednost davkar osebno pozna premoženjsko stanje davkoplačevalca zato je utajevanje težje.
    2. Z večino zbranega denarja upravljati občina 1/3 in kanton 1/3 . Le eno tretino kanton nakazuje državi. (Švicarska država je posledično vitka in omogočujoča saj prepušča upravljannje torej oblast kantonom in občinam. Država celo zaradi načela solidarnosti 1/3 vrne skozi projekte nerazvitim kantonom, pravtako kantoni skozi projekte vrenejo 1/3 občinam. Z večino (svojega) javnega denarja torej upravljajo lokalni prebivalci . Sedaj ko smo rešili finančni vidik demokracije , se nam pokaže smiselnost referenduma in ljudske iniciative kot najvišjih institutov demokracije. Ker ljudje neposredno vidijo da se večina vplačanega denarja uporablja dejansko za njihove potrebe in da o tem večinoma odločajo sami postane plačevanje davkov smiselno in tisti, ki plača več davka je najbolj spoštovan človek v svojem okolju.
    Poznan je primer ko je Švicarski miljarder lastnik rudnikov diamanta v J. Afriki predlagal, da za svojo občino plača vse davke sam, torej ljudje in podjetja v tej občini ne bi več plačevali davkov.Na referendumu so ljudje glasovalio proti. Razumeli so namreč pomen davkov, davke ne vidijo kot zlo, vidijo jih kot nujno potrebne če želijo živeti bolje.
    Poglej še dva indikativna primera razumevanja pomena financ in davkov.
    Švicar glede na rojstni kraj očeta lahko zahteva , da gredo njegovi davki v občino očeta. (solidarnostno načelo za območja, ki se praznijo)
    Nakup delnice (vstop v lastništvo kantonalne banke iz domicilnega kantona) se šteje kot davčna olajšava.
    Občine pokrajine in kantoni v vsakoletnem proračunu namenijo od 0,5 do 1% za postavko ” fiskalna stabilnost občine” Sredstva služijo za dokapitalizacijo domicilne kantonalne banke,
    kot ptrednostne delnice, občini in kantonu pripadajo dividende v sorazmerju z vplačanimi deleži. Le te predstavljajo lastni finančni vir občine oz. kantona.

    Se še spomite tovariši kaj je bilo udarno geslo levih revolucionarjev. Davke , denar in banke bomo ukinili, ker so temelj gnilega kapitalizma. (Posledica večina ljudi tako levih kot desnih je še danes finančno nepismenih, posledica ves čas tudi v samostojni sloveniji sprejemamo fiančno podoptimalne da ne rečem neumne ukrepe.
    Oh še veliko se bomo morali naučiti, da bi postali vsaj malo bolj finančno pismeni.

  3. Glede na število komentarjev povezanih z debirokratizacijo in decentralizacijo (popolna tišina) me postaja strah če volivci desne sredine sploh vemo kaj je to in bo žal ubogi JJ z Simčičem ostal sam pri izvjanju debirokratizacije in decentralizacije.

  4. Kaj pa naj bi komentirali, g. Peter? Je mag. SIMIČ (ne Simčič) vse lepo razložil. Ampak dokler bodo slovenski volivci tako množično podpirali predstavnike neke KUL združbe -kot kažejo volilni rezultati za 4 predsednike združbe KUL – je pač utopično pričakovati, da bo kdo svarila resno vzel. Zame je znak popolnega ekonomskega analfabetizma, da kdo JP Damjana sploh resno vzame. Ali pa izjave vaškega zabavljača Serpentinška. Da o bajonetih in morju sploh ne govorim …
    Bo še dosti vode preteklo, da bodo odpravljene poškodbe, ki jih je narodu povzročil socializem. Jaz sem živela v tistem času in me je groza, da bi se vrnil. Pa ne zaradi kave in banan, to je bila še najmanjša težava. Pač pa zaradi napačnih odločitev, ki so dušile zasebno pobudo in razvoj in katerih se še sedaj nismo otresli. Knjigo “Brezpotja socializma” od dr. Sirca sem si kupila – zame zanimivo branje, ker sem tiste čase pač osebno doživela.

  5. Helena slovenski volivci, ki jih omenjate (njihovi predstavniki v parlamentu) niso na oblasti, da bi lahko imeli vpliv na odločitve vlade.
    Torej je izgovarjanje na neke kolesarje brezpredmetno, mene skrbi, da na naši strani bodisi zaradi neznanja ali pa istih razlogov (denar je oblast in moč) ni prave volje za decentralizacijo zlasti fiskalno, kot tud ne za debirokratizacijo.
    Zakaj je Slovenija tako zbirokratizirana in centralizirana, lahko bi to bilo tudi plod neznanja.
    A izkušnje nas učijo, da ni nič slučajnega. Popolna centralizacija ob zbirokratiziranosti sistema namreč omogoča elitam, ki jih sicer na desni stalno napadamo, da z lahkoto obvladujejo finančne tokove in imajo tako oblast neglede na to katera opcija je formalno na oblasti.
    Zgolj s kritiko leve ideologije se namreč ne bo zgodilo nič. Gre namreč za maletnje prazne slame. Treba je pričeti strpno in sistematično spreminjati stvari v temelju sistema upravljanja z državo.

  6. Ponosni bi morali biti, da zmoremo plačevati davke.
    Zakaj?
    Ker smo zdravi, ker lahko delamo in ker s plačilom davkov sistem javne uprave funkcionira.
    To je to.
    Levičarji pa so s svojo levo ideologijo prešli v mlatenje prazne slame. Peter, prav imate.
    Socializma več ni, ko zmanjka tujega denarja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime