Ivan Oman: Karierizem in amaterizem sta bili ključni oviri krščanskodemokratskega bloka
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob smrti velikega Slovenca in krščanskega demokrata Ivana Omana ponovno objavljamo intervju, ki smo ga z njim opravili v začetkih nastajanja medija Domovina, ko smo poskusno izhajali kot tiskani brezplačnik.
Zanimivo in pomenljivo je, kako je pet let star tekst praktično v celoti aktualen še danes. Omanove besede zdrave logike in razuma zadenejo bistvo stvari tako desne kot leve slovenske politike.
Vabljeni k branju pogovora, ki sta ga opravila . Boštjan Furlan in Ožbej Peterle. Občutek je, kot da sta se z Ivanom Omanom pogovarjala včeraj.
Ste eden izmed očetov slovenske demokratizacije in ustanovni predsednik Slovenske kmečke zveze, prve demokratične organizacije po drugi svetovni vojni, ki je sprožila slovensko pomlad. Kako danes gledate na začetke slovenske pomladi?
Ob 25. obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze sem dejal, da je takrat priletela prva lastovka slovenske pomladi. Uradno se nismo smeli imenovati stranka, zato smo se ustanovili kot stanovska organizacija oz. zveza. Vendar je tako rekoč vsa Slovenija razumela, da se je ustanovila politična organizacija in tudi novinarji so med vračanjem v svoje redakcije z ustanovnega dogodka v unionski dvorani v strahu govorili, da je zdaj tukaj nova stranka. Nekateri kasneje SKZ niso želeli priznati, da je bila prva, čeprav so najprej samo čakali, kdaj bodo zaprli Zagožna in Omana.
Sedimo za mizo (v Omanovi domačiji v Zmincu, op. p.), za katero je nastajal Demos. Ob zadnjem pogovoru ste nama omenili, da je Demos začel razpadati ob razglasitvi rezultatov prvih volitev leta 1990.
Šturm nas je povabil v knjižnico Pravne fakultete, kjer smo se pred volitvami dogovorili, da bo vodenje vlade prevzel tisti, ki bo znotraj Demosa dobil največ glasov. Dolgo nisem mogel razumeti, zakaj tako nasprotovanje Peterletu, posebej s strani dr. Rupla, Janše, Bavčarja in tudi dr. Bučarja. Takoj ko je bila vojna končana, je prišel Janša s predlogom za zamenjavo Peterleta z Bavčarjem. In se mi je posvetilo šele pred nekaj leti, ko sem v Delu prebral, da je Josip Vidmar vzkliknil: »Kako zaboga ste mogli dopustiti, da so klerikalci prišli na oblast!?« Pa mi je postalo jasno: klerikalci. Zato pravim, da je Demos začel razpadati takoj po volitvah, ker liberalci, ki so bili v velikem delu SDZ-ja, niso prenesli krščanskega demokrata na čelu.
Znotraj Demosa sta bili stranki z demokrščanskim poreklom najmočnejši. Kako ste si tedaj predstavljali nadaljnji razvoj krščanske demokracije v Sloveniji?
Imeli smo dve politični organizaciji s krščanskodemokratsko politično vizijo (tudi v SKZ smo se že od začetka sklicevali na dr. Janeza E. Kreka). Prepričan sem, da je bil tak način začetka opozicijskega političnega organiziranja takrat edini mogoč in tudi edini način, da je takrat organizacija zelo hitro rasla. Po volitvah 1990 pa mi je bilo jasno, da je na nek način treba obnoviti zgodovinsko Slovensko ljudsko stranko (SLS), postaviti enotno krščanskodemokratsko stranko.
Prizadeval sem si za združitev SKZ-SLS in SKD v skupno krščanskodemokratsko stranko, v kateri bi kmetje ostali močno stanovsko krilo. Ohranili pa bi zgodovinsko ime SLS. Zdelo se mi je, da bi to najlažje izpeljali, če bi na volitvah 1992 še nastopili na ločenih listah in po volitvah ustanovili skupno poslansko skupino ter v štirih letih postavili temelje za skupen nastop na naslednjih volitvah. Zavedal sem, da če bosta stranki šli še naprej svojo pot, bo vedno težje povezati dve sorodni stranki. Organizacija strank se je namreč vse bolj utrjevala in šla ločeno pot.
Zakaj ni prišlo do pristopa, kakršnega ste si zamislili?
V glavnem je bil kriv karierizem. Nastali sta dve različni strukturi in naenkrat so bili vsi sila pomembni. Druga stvar pa je politični amaterizem.
Leta 2000 pa je vendarle prišlo do združitve SLS in SKD. Zakaj krščanskodemokratska politika tudi po tem ni mogla zdržati skupaj?
Te združitve so se ustrašili vsi. Vsekakor levica in pa SDS. Če bi stranka obstala, bi bilo brez nje zelo težko sestaviti vlado. Močna zmerna desnosredinska stranka bi nedvomno prisilila tranzicijsko levico, da bi se spremenila v moderno evropsko levico, saj bi sicer izgubila volivce. Sama združitev ni imela zdravih temeljev. Bila je premalo domišljena in brez dolgoročnega premisleka. Izpadlo je, kot da je šlo za odločitev na podlagi stanja dnevne politike, glede na aktualne »rejtinge« posamezne stranke. Zato je ponovno prevladal karierizem in amaterizem.
Sam sem bil mnenja, da bi stranka vsekakor morala imeti zgodovinsko ime SLS, prvi predsednik iz vrst združene stranke pa ne bi smel biti noben izmed obstoječih predsednikov in da bi moral priti iz vrst SKD. Sicer sem imel sam v mislih dr. Petra Venclja. Ideja o združitvi je sicer naravna in nujno potrebna, a bi morala imeti iskrene in vsebinske temelje.
Menda so nekateri krogi tudi vas novačili za predsednika združene stranke?
To sta bila Kraševca. Povabila sta me na ljubljansko škofijo in prepričevala, da bi kandidiral za predsednika skupne stranke, v kar sem privolil ob pogoju, da bi ne bilo drugega kandidata. Ko pa so me naslednje jutro klicali s televizije, ali res kandidiram, sem razumel, da tu ni nobene resne politike, in od kandidature odstopil.
Kakšna je po vašem mnenju vloga Cerkve v politiki?
Po mojem bi morala Cerkev opustiti vsako vmešavanje v politiko, saj to škodi njej in krščanski demokraciji. Pred časom sem dr. Štuhecu rekel, da se pred vsakimi volitvami ustrašim, kdaj bo prišla na dan izjava Komisije za pravičnost in mir ali kakšnega škofa. Poglejte samo, kaj se je zgodilo pred zadnjimi volitvami, neumnost. Ljudje tega ne odobravajo. Po mojem mnenju je velika abstinenca volivcev tudi posledica cerkvenega obnašanja in vmešavanja.
Kakšna bi po vašem mnenju morala postati slovenska država?
Slovenija potrebuje liberalno državo in konzervativno politiko!
Lahko obrazložite?
Potrebujemo liberalne zakone, predvsem za gospodarstvo. Trdim, da naj država skrbi za družbeno infrastrukturo, ostalo pa naj pusti na miru. Naj se ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje oziroma se jih da rešiti na nižji ravni, pa naj gre za lokalno skupnost, civilno družbo ali karkoli. Se pravi, država naj upošteva načelo subsidiarnosti, ki je možna le v okviru liberalne države. Stanje pri nas je obratno. Samo poglejte neučinkovitost države, birokracija, počasno sodstvo, od države vodena ekonomija … Zaradi tega se pri nas tudi ni mogel razviti podjetniški sloj.
Kaj nam stoji na poti do takšne države?
Na ključne reforme še nismo pripravljeni, ker standard še ni dovolj upadel. Poglejmo samo novoizvoljeno vlado. Očitno ima nalogo zgolj ohranjati »status quo«. Drugič, dokler bo edina alternativa Kučan ali Janša, ne bomo prišli iz te godlje.
Kaj pa potem potrebuje Slovenija?
Potrebujemo preroka, ki bo pokazal smer in za sabo popeljal ljudi čez Jordan. Zaenkrat ga ni na vidiku. Vsaj jaz ga ne vidim. Upam si trditi, da je konservativnega volilnega telesa v Sloveniji najmanj ena tretjino oziroma do ene polovice. Menim, da vsaj polovica ljudi razmišlja na podoben način kot jaz. Potrebujemo le nekoga, ki bo to ponovno zbudil. Prva stvar je, da gredo ljudje spet na volitve.
Zanimivo in pomenljivo je, kako je pet let star tekst praktično v celoti aktualen še danes. Omanove besede zdrave logike in razuma zadenejo bistvo stvari tako desne kot leve slovenske politike.
Vabljeni k branju pogovora, ki sta ga opravila . Boštjan Furlan in Ožbej Peterle. Občutek je, kot da sta se z Ivanom Omanom pogovarjala včeraj.
Ste eden izmed očetov slovenske demokratizacije in ustanovni predsednik Slovenske kmečke zveze, prve demokratične organizacije po drugi svetovni vojni, ki je sprožila slovensko pomlad. Kako danes gledate na začetke slovenske pomladi?
Ob 25. obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze sem dejal, da je takrat priletela prva lastovka slovenske pomladi. Uradno se nismo smeli imenovati stranka, zato smo se ustanovili kot stanovska organizacija oz. zveza. Vendar je tako rekoč vsa Slovenija razumela, da se je ustanovila politična organizacija in tudi novinarji so med vračanjem v svoje redakcije z ustanovnega dogodka v unionski dvorani v strahu govorili, da je zdaj tukaj nova stranka. Nekateri kasneje SKZ niso želeli priznati, da je bila prva, čeprav so najprej samo čakali, kdaj bodo zaprli Zagožna in Omana.
Sedimo za mizo (v Omanovi domačiji v Zmincu, op. p.), za katero je nastajal Demos. Ob zadnjem pogovoru ste nama omenili, da je Demos začel razpadati ob razglasitvi rezultatov prvih volitev leta 1990.
Šturm nas je povabil v knjižnico Pravne fakultete, kjer smo se pred volitvami dogovorili, da bo vodenje vlade prevzel tisti, ki bo znotraj Demosa dobil največ glasov. Dolgo nisem mogel razumeti, zakaj tako nasprotovanje Peterletu, posebej s strani dr. Rupla, Janše, Bavčarja in tudi dr. Bučarja. Takoj ko je bila vojna končana, je prišel Janša s predlogom za zamenjavo Peterleta z Bavčarjem. In se mi je posvetilo šele pred nekaj leti, ko sem v Delu prebral, da je Josip Vidmar vzkliknil: »Kako zaboga ste mogli dopustiti, da so klerikalci prišli na oblast!?« Pa mi je postalo jasno: klerikalci. Zato pravim, da je Demos začel razpadati takoj po volitvah, ker liberalci, ki so bili v velikem delu SDZ-ja, niso prenesli krščanskega demokrata na čelu.
Demos je začel razpadati takoj po volitvah, ker liberalci, ki so bili v velikem delu SDZ-ja, niso prenesli krščanskega demokrata na čelu.
Znotraj Demosa sta bili stranki z demokrščanskim poreklom najmočnejši. Kako ste si tedaj predstavljali nadaljnji razvoj krščanske demokracije v Sloveniji?
Imeli smo dve politični organizaciji s krščanskodemokratsko politično vizijo (tudi v SKZ smo se že od začetka sklicevali na dr. Janeza E. Kreka). Prepričan sem, da je bil tak način začetka opozicijskega političnega organiziranja takrat edini mogoč in tudi edini način, da je takrat organizacija zelo hitro rasla. Po volitvah 1990 pa mi je bilo jasno, da je na nek način treba obnoviti zgodovinsko Slovensko ljudsko stranko (SLS), postaviti enotno krščanskodemokratsko stranko.
Prizadeval sem si za združitev SKZ-SLS in SKD v skupno krščanskodemokratsko stranko, v kateri bi kmetje ostali močno stanovsko krilo. Ohranili pa bi zgodovinsko ime SLS. Zdelo se mi je, da bi to najlažje izpeljali, če bi na volitvah 1992 še nastopili na ločenih listah in po volitvah ustanovili skupno poslansko skupino ter v štirih letih postavili temelje za skupen nastop na naslednjih volitvah. Zavedal sem, da če bosta stranki šli še naprej svojo pot, bo vedno težje povezati dve sorodni stranki. Organizacija strank se je namreč vse bolj utrjevala in šla ločeno pot.
Zakaj ni prišlo do pristopa, kakršnega ste si zamislili?
V glavnem je bil kriv karierizem. Nastali sta dve različni strukturi in naenkrat so bili vsi sila pomembni. Druga stvar pa je politični amaterizem.
Leta 2000 pa je vendarle prišlo do združitve SLS in SKD. Zakaj krščanskodemokratska politika tudi po tem ni mogla zdržati skupaj?
Te združitve so se ustrašili vsi. Vsekakor levica in pa SDS. Če bi stranka obstala, bi bilo brez nje zelo težko sestaviti vlado. Močna zmerna desnosredinska stranka bi nedvomno prisilila tranzicijsko levico, da bi se spremenila v moderno evropsko levico, saj bi sicer izgubila volivce. Sama združitev ni imela zdravih temeljev. Bila je premalo domišljena in brez dolgoročnega premisleka. Izpadlo je, kot da je šlo za odločitev na podlagi stanja dnevne politike, glede na aktualne »rejtinge« posamezne stranke. Zato je ponovno prevladal karierizem in amaterizem.
Sam sem bil mnenja, da bi stranka vsekakor morala imeti zgodovinsko ime SLS, prvi predsednik iz vrst združene stranke pa ne bi smel biti noben izmed obstoječih predsednikov in da bi moral priti iz vrst SKD. Sicer sem imel sam v mislih dr. Petra Venclja. Ideja o združitvi je sicer naravna in nujno potrebna, a bi morala imeti iskrene in vsebinske temelje.
Močna zmerna desnosredinska stranka bi nedvomno prisilila tranzicijsko levico, da bi se spremenila v moderno evropsko levico, saj bi sicer izgubila volivce.
Menda so nekateri krogi tudi vas novačili za predsednika združene stranke?
To sta bila Kraševca. Povabila sta me na ljubljansko škofijo in prepričevala, da bi kandidiral za predsednika skupne stranke, v kar sem privolil ob pogoju, da bi ne bilo drugega kandidata. Ko pa so me naslednje jutro klicali s televizije, ali res kandidiram, sem razumel, da tu ni nobene resne politike, in od kandidature odstopil.
Kakšna je po vašem mnenju vloga Cerkve v politiki?
Po mojem bi morala Cerkev opustiti vsako vmešavanje v politiko, saj to škodi njej in krščanski demokraciji. Pred časom sem dr. Štuhecu rekel, da se pred vsakimi volitvami ustrašim, kdaj bo prišla na dan izjava Komisije za pravičnost in mir ali kakšnega škofa. Poglejte samo, kaj se je zgodilo pred zadnjimi volitvami, neumnost. Ljudje tega ne odobravajo. Po mojem mnenju je velika abstinenca volivcev tudi posledica cerkvenega obnašanja in vmešavanja.
Kakšna bi po vašem mnenju morala postati slovenska država?
Slovenija potrebuje liberalno državo in konzervativno politiko!
Lahko obrazložite?
Potrebujemo liberalne zakone, predvsem za gospodarstvo. Trdim, da naj država skrbi za družbeno infrastrukturo, ostalo pa naj pusti na miru. Naj se ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje oziroma se jih da rešiti na nižji ravni, pa naj gre za lokalno skupnost, civilno družbo ali karkoli. Se pravi, država naj upošteva načelo subsidiarnosti, ki je možna le v okviru liberalne države. Stanje pri nas je obratno. Samo poglejte neučinkovitost države, birokracija, počasno sodstvo, od države vodena ekonomija … Zaradi tega se pri nas tudi ni mogel razviti podjetniški sloj.
Kaj nam stoji na poti do takšne države?
Na ključne reforme še nismo pripravljeni, ker standard še ni dovolj upadel. Poglejmo samo novoizvoljeno vlado. Očitno ima nalogo zgolj ohranjati »status quo«. Drugič, dokler bo edina alternativa Kučan ali Janša, ne bomo prišli iz te godlje.
Kaj pa potem potrebuje Slovenija?
Potrebujemo preroka, ki bo pokazal smer in za sabo popeljal ljudi čez Jordan. Zaenkrat ga ni na vidiku. Vsaj jaz ga ne vidim. Upam si trditi, da je konservativnega volilnega telesa v Sloveniji najmanj ena tretjino oziroma do ene polovice. Menim, da vsaj polovica ljudi razmišlja na podoben način kot jaz. Potrebujemo le nekoga, ki bo to ponovno zbudil. Prva stvar je, da gredo ljudje spet na volitve.
Jutri žalna seja SLS in NSi v spomin na Ivana Omana
Ob smrti Ivana Omana, soustanovitelja in prvega predsednika Slovenske kmečke zveze, podpredsednika DEMOS-a, nekdanjega člana predsedstva Republike Slovenije in poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, stranki SLS in NSi sklicujeta žalno sejo Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije – krščanskih demokratov, ki bo v torek, 20. avgusta 2019, ob 17. uri v Vrtni dvorani Hotela Union v Ljubljani (vhod z Unionskega vrta).
Žalni knjigi bosta odprti na glavnih tajništvih strank SLS (Beethovnova 4, Ljubljana) in NSi (Dvorakova 11a, Ljubljana) v torek, 20. avgusta, in v sredo, 21. avgusta, med 9. in 17. uro.
Ob smrti Ivana Omana, soustanovitelja in prvega predsednika Slovenske kmečke zveze, podpredsednika DEMOS-a, nekdanjega člana predsedstva Republike Slovenije in poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, stranki SLS in NSi sklicujeta žalno sejo Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije – krščanskih demokratov, ki bo v torek, 20. avgusta 2019, ob 17. uri v Vrtni dvorani Hotela Union v Ljubljani (vhod z Unionskega vrta).
Žalni knjigi bosta odprti na glavnih tajništvih strank SLS (Beethovnova 4, Ljubljana) in NSi (Dvorakova 11a, Ljubljana) v torek, 20. avgusta, in v sredo, 21. avgusta, med 9. in 17. uro.
Sodelujte v anketi o premikih na desni sredini:
Vabljeni k sodelovanju v anonimni anketi o premikih na desni sredini.
Sodelujte v anketi o premikih na desni sredini:
Create your own user feedback survey
Rezultate bomo na Domovini objavili predvidoma naslednji teden.
Vabljeni k sodelovanju v anonimni anketi o premikih na desni sredini.
Sodelujte v anketi o premikih na desni sredini:
Create your own user feedback survey
Rezultate bomo na Domovini objavili predvidoma naslednji teden.
Povezani članki
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
10 komentarjev
Kraševka
Slovenski štor ob 0,51
Veliko RESNICE ste nakazali, ki pri nas zavira DEMOKRATIČNI sistem.
Kajti naši "ISTI", imajo v rokah vse tisto, kar so vspostavili leta 1945. Vzporedno z DENACIONALIZACIJO, so si po letu 1991, "ist", hiteli prenašati denar v TUJINO na "nepojasnjene" račune. Lahko bi rekli, da so prenovljeni Komunisti spet izvršili komunistično-nacionalizacijo DRŽAVNEGA PREMOŽENJA, v škodo državljanov. S tem denarjem pa si lahko kupujejo tudi MEDIJE in celo VOLITVE.
Pravite, da je EDINI odrešenik JJ. Toda tudi on je prehitro pomagal zrušiti DEMOS in s tem tlakoval, da se je prejšnji sistem RESTAVRIRAL. Tega ni nikoli javno obžaloval. Vedno mu je bil Peterle tekmec, ki se mu je umikal. Seveda, vsi imamo tudi kako napako. Toda, če bi Peterle leta 2007 postal predsednik REPUBLIKE, bi bilo za demokracijo sigurno mnoooooogo bolje, kot pod D. Turkom. Imam občutek, da je JJ priporočal voliti D. Turka.
In prav tu vidim velik problem, da se DESNIČARJI po nepotrebnem preveč obmetavamo in "jezdimo na foušiji". S tem škodimo sebi, demokraciji in naši ljubi Sloveniji.
MEFISTO
Na Reporterju je bil pred dnevi objavljen zanimiv članek dr.Boštjana Turka o razmerah pri krščanskih demokratih, ki pa je bil zaradi najnovejše levičarske uredniške politike Reporterja hitro umaknjen.
BARBARA RAKUN
Kaj pa tole:
Na ključne reforme še nismo pripravljeni, ker standard še ni dovolj upadel. Poglejmo samo novoizvoljeno vlado. Očitno ima nalogo zgolj ohranjati »status quo«. Drugič, dokler bo edina alternativa Kučan ali Janša, ne bomo prišli iz te godlje.
in tole:
Potrebujemo liberalne zakone, predvsem za gospodarstvo. Trdim, da naj država skrbi za družbeno infrastrukturo, ostalo pa naj pusti na miru. Naj se ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje oziroma se jih da rešiti na nižji ravni, pa naj gre za lokalno skupnost, civilno družbo ali karkoli. Se pravi, država naj upošteva načelo subsidiarnosti, ki je možna le v okviru liberalne države. Stanje pri nas je obratno. Samo poglejte neučinkovitost države, birokracija, počasno sodstvo, od države vodena ekonomija … Zaradi tega se pri nas tudi ni mogel razviti podjetniški sloj.
PO TEM SE VIDI, DA SMO ŠE VEDNO GLOBOKO V SOCIALISTIČNI FILOZOFIJI. OMAN PA JE BIL PREROK.!
BARBARA RAKUN
izpostavljam dvoje:
Te združitve so se ustrašili vsi. Vsekakor levica in pa SDS. Če bi stranka obstala, bi bilo brez nje zelo težko sestaviti vlado. Močna zmerna desnosredinska stranka bi nedvomno prisilila tranzicijsko levico, da bi se spremenila v moderno evropsko levico, saj bi sicer izgubila volivce. Sama združitev ni imela zdravih temeljev. Bila je premalo domišljena in brez dolgoročnega premisleka. Izpadlo je, kot da je šlo za odločitev na podlagi stanja dnevne politike, glede na aktualne »rejtinge« posamezne stranke. Zato je ponovno prevladal karierizem in amaterizem.
in
Po mojem bi morala Cerkev opustiti vsako vmešavanje v politiko, saj to škodi njej in krščanski demokraciji. Pred časom sem dr. Štuhecu rekel, da se pred vsakimi volitvami ustrašim, kdaj bo prišla na dan izjava Komisije za pravičnost in mir ali kakšnega škofa. Poglejte samo, kaj se je zgodilo pred zadnjimi volitvami, neumnost. Ljudje tega ne odobravajo. Po mojem mnenju je velika abstinenca volivcev tudi posledica cerkvenega obnašanja in vmešavanja.
TO VELJA ŠE ZMERAJ PO 28 LETIH SVOBODE.!
Kraševka
SLOVENEC KREMENITI ob 10,19
Tako, kot se dzi..... vedno prikazuje JJ, se tebi Krščanski demokrati.
Mislim, da prav to, da so vlado vodili Krščanski DEMOKRATI, smo se uspeli OSAMOSVOJITI. Takrat je bilo potrebno sodelovati z VSEMI, sicer bi se v Sloveniji zoperstavila "Peta kolona", ki bi paktirala z ARMIJO.
Sposobnost Peterleta, da ni "jezdil" na zamerah iz Titovih časov, je omogočala, da smo se VEČINSKO odločili za SAMOSTOJNOST in jo v Desetdnevni vojni tudi IZBORILI. Seveda je pri tem odigrala pozitivno vlogo predvsem vsa SLOVENSKA POMLAD. Del te "pomladi" pa se je precej razlikoval na Krščanskih demokratov, ki so vedno bili bolj PREVDARNI in so "hiteli počasi", vendar dosegli cilj, ki ga je zastavil tudi gospod Oman z besedami: "Mi gremo na volitve, da ZMAGAMO"!
Hvala Omanu, ker je pomagal izbojevati zmago. Znal je OPOGUMLJATI, naš SLOVENSKI narod. Vedno je bil "živ dokaz ZDRAVE KMEČKE PAMETI" .
MEFISTO
Kraševka, kako naj se mi prikazujejo krščanski demokrati, če bodo pa vendar jutri pokopali edinega in zadnjega krščanskega demokrata. Naj ti še enkrat povem, da so se krščanski demokrati ali pa socialisti v postopku osamosvajanja le šlepali ob pobudi in pogumu drugih. Tudi do drugih odločilnih ukrepov po osamosvojitvi pod kratko Peterletovo vladavino je prišlo na pobudo drugih in ne krščanskih demosocialistov. Očitno ne razlikuješ med političnima pojmoma pristnega ter enakopravnega sodelovanja in zloglasne kolaboracije. Tudi pomik NSi preko politične sredine prištevam k škodljivi kolaboraciji in ne kot prispevek h koristnemu sodelovanju.
MEFISTO
Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so vse državotvorne pobude prišle iz tedanje SDZ in SDSS in da so se krščanski demokrati (socialisti) na čelu z Lojzetom Peterletom ob tem le šlepali
Franc Zabukošek
Premalo je jasnih in odločnih stališč v urejanju države v smislu referenduma za samostojnost.
Premalo je suverenosti in jasnih prizadevanj za liberalno , svobodno in demokratično državo.
Kar se tiče odgovornosti je vse javno, toda brez osebne odgovornosti je nično. Torej v osebni odgovornosti je javnost zagotovljena in pravična.
MEFISTO
Je čas pietete in bo čas resnice.
Danes je še čas pietete.
Ljudstvo je njega dni reklo, če hočeš biti tadlan, se moraš ženiti, če hočeš biti hvaljen, pa umreti.
Kajtimara
"Zanimivo in pomenljivo je, kako je pet let star tekst praktično v celoti aktualen še danes."
Kako da ne bi bil, saj Slovenija stopica na istem mestu že več kot 10 let. Nič se ni spremenilo, nič izboljšalo. Zato bi lahko kar vse novice izdajali 5 let stare, saj bi bile vse akrualne še danes.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.