Italijanska kuga leta 250 in 2020, in kaj ima o tem povedati škof Ciprijan iz Kartagine

Jan Dominik Bogataj
5

Čeprav je koronavirus v Slovenijo prišel predvsem od naših zahodnih sosedov in je bilo v prvih dneh epidemije najbolj nezaželeno slišati buon giorno, je danes jasno, da je okužba prerasla v povsem globalni fenomen. Sam razmere spremljam iz italijanske prestolnice, iz Rima, kjer se poleg morečih novic o umrlih, ki prihajajo predvsem s severa države, in splošne negotovosti, vseeno čuti določena povezanost in »sproščenost« med ljudmi.

Italijanski sentiment je v določenem oziru (kolikor ni ravno to sproščeno izražanje bližine dalo vetra širjenju epidemije!) bolj psihično neobremenjen, saj so se tu začele razne pobude o igranju glasbe na balkonih in terasah, ipd., in v splošnem ni čutiti histerije, panike oz. nevrotičnih izpadov bodisi po internetu ali pa v veleblagovnicah.

Morda k temu pripomore tudi malce širše obzorje zgodovinske zavesti, da ni nič novega pod soncem, nihil novum apud solem, saj je v primerjavi s Slovenijo vendarle razlika med hojo ob arheoloških ostankih antične rimske civilizacije in pa poslušanjem režimske historiografske ideologije, skrčene predvsem na poveličevanje partizanskega boja v naši polpretekli zgodovini.

Kuge oz. pandemije v zgodovini niso tako redka stvar, saj že iz antike poznamo npr. Antoninsko kugo v letih med 165-180 in Justinijanovo kugo 541-542.[1] Približno v letih med 250 in 271 pa je v antičnem Rimu kosila epidemija bolezni, ki jo kasneje imenovali Ciprijanova kuga,[2] saj jo je prav ta latinski cerkveni oče doživel in opisal v svojih delih. Zgodovinarji trdijo, da je bila najverjetneje posledica okužb z boleznijo rdečk oz. koz ali pa hudo nalezljive gripe oz. določene hermoragične vročine (filovirus), ki se je iz Etiopije prek Egipta razširila vse do Rima in širše po rimskem imperiju. Samo v večnem mestu naj bi na dan takrat zaradi epidemije umrlo več kot 5.000 ljudi.

Ciprijan, sicer škof v afriški Kartagini, ki je kasneje umrl mučeniške smrti leta 258, je kmalu po začetku kuge napisal kratko besedilo z naslovom O umiranju (De mortalitate), s katerim je želel ljudem vlivati upanje na večnost, v marsičem pa lahko v njem razberemo pomen tudi za današnjo situacijo.

V primerjavi s Slovenijo je vendarle razlika med hojo ob arheoloških ostankih antične rimske civilizacije in pa poslušanjem režimske historiografske ideologije, skrčene predvsem na poveličevanje partizanskega boja v naši polpretekli zgodovini.

Ciprijan si oči ne zakriva pred kruto resničnostjo in z brutalno natančnostjo opisuje učinke bolezni: telo postane šibko, prebava je kot potok, ognjena bolečina v notranjosti peče in povzroča celo rane v grlu, črevesje je pretreseno od stalnega bruhanja, oči pečejo od krvnega pritiska, okužba smrtnega trohnenja požre noge in druge okončine, ukrivljena hoja, nezmožnost sluha in vida (De mort. 14). Nazoren opis pokaže, da se pisec ne umika v neko svetobežnost, jasno pa vzpostavlja ločnico med začasnim in večnim, zemeljskim in nebeškim. Ob neizprosni realnosti svoje verne usmerja k stremljenju po večnem, kjer ne bo več različnih nadlog in skušnjav: »Pravi mir bomo dosegli v nebeški domovini. Na svetu pa smo vedno v boju s hudičem, ko se dan na dan bijemo zoper njegove puščice in kopja.« (De mort. 1)

Kartažanski škof se čudi tistim, ki preveč cenijo svet in naše začasno stanje na tem zemlji, in jih usmerja k iskanju večnostnega temelja v Bogu: »Kristusa videti pomeni torej veseliti se; in ni pravega veselja, če ne vidimo Kristusa. Kakšna zaslepljenost srca in kakšna nespametnost je ljubiti stiske, trpljenje in solze na svetu, in ne hiteti v veselje, ki ga nihče ne more vzeti!« (De mort. 5) Verjeti Božji obljubi po nesmrtnosti in večnosti je podobno zaupanju v besede resnega in uglednega človeka, ki so zanesljive.

Na različne dileme svoje krščanske skupnosti o razliki med kristjani in nevernimi, Ciprijan odgovarja z vso treznostjo: »Dokler živimo na svetu, imamo kristjani z drugim človeškim rodom enako telo, a ločuje nas duh. Dokler si to, kar je umrljivo, ne bo obleklo neumrljivosti (prim. 1 Kor 15,54) in dokler nas Kristus ne bo privedel k Očetu, so nam vse nadloge telesa s človeškim rodom skupne. Tako lakota ne izbira, kadar zemlja daje le borne pridelke. Vsi, pogani in kristjani, gredo v ujetništvo, če sovražnik napade mesto in ga zasede. Ko ni dežja, vsi enako trpijo sušo. Ko se ladja razbije ob čeri, doleti usoda brodoloma vse potnike. Dokler imamo v tem življenju isto telo kot drugi, vsi zbolimo na očeh, trese nas mrzlica, muči nas bolezen naših udov.« (De mort. 8)

Kristjanom je tako namenjeno celo še več trpljenja v tem življenju kot ostalim, ker se morajo s hudičevim zalezovanjem huje bojevati.

Kristjanom je tako namenjeno celo še več trpljenja v tem življenju kot ostalim, ker se morajo s hudičevim zalezovanjem huje bojevati. A škof Ciprijan z mojstrsko retoriko zatrdi: »Ni zmage, če prej ni boja; ko pa se v spopadu pridobi zmaga, se da zmagovalcem tudi venec. Krmar se pozna v viharju, v boju pa se preizkusi vojak. Lahko se je hvaliti, ko ni nevarnosti; pogum se pokaže, ko se bije pravi boj s sovražnikom. Globoko ukoreninjenega drevesa ne omajejo viharji; v močno ladjo, ki je trdno zgrajena, valovi butajo, a jo ne preluknjajo. Ko se na gumnu veja žito, se klena in zdrava zrna loči od plev, ki jih odnese veter.« (De mort. 12)

Kristjanova tuzemska eksistenca je življenje tujca in popotnika, ki stalno bivališče išče predvsem v nebesih. »Kdo ne bi iz daljne tujine hitel v domovino? Kdo si ne bi srčno želel ugodnega vetra, če bi čez morje potoval domov, da bi čim prej objel svoje drage? Domovina so za nas nebesa, očetje so nam zdaj očaki. Zakaj ne hitimo in ne tečemo, da bi mogli videti domovino in pozdraviti svoje prednike. Tam nas pričakuje veliko število naših dragih. Po nas hrepenijo starši, bratje in otroci. Oni so že rešeni, skrbi pa jih naše zveličanje. Kako se bomo skupaj veselili, ko jih bomo zagledali in se objeli! Kakšna radost in veselje bosta v nebeškem kraljestvu, kjer ne bo smrti! Kako neizmerna in neminljiva blaženost je tam, kjer je življenje večno!« (De mort. 26)

Četudi imamo ob prebiranju navedenega besedila lahko vtis o nekem »pobožnostnem« ali alieniranem avtorjevem odnosu, sem prepričan, da je njegovo temeljno sporočilo aktualno, saj prevprašuje naše razmerje do zemeljskega in večnega. Čeprav trenutne razmere pri nas še zdaleč niso tako hude (hvala Bogu za ves napredek in prizadevanje medicine!), nas prihodnost lahko straši z grozečo recesijo in negotovostjo, ki bo lahko zamajala naše vrednote in nas prisilila k iskanju novih odgovorov (kot je tudi finančno-monetarna, družbeno-politična in geostrateška kriza sredine 3. stoletja rimski imperij).

Krščanska perspektiva škofa Ciprijana iz sredine 3. stoletja, ki poudarja predvsem večnostno razsežnost našega bivanja, je pri tem – tudi ob spominu na Gospodov vhod v Jeruzalem, kot etapi na poti do vstajenja – lahko dobro vodilo.

[1] Prim. Stathakopoulos, D. Ch. (2007). Famine and Pestilence in the late Roman and early Byzantine Empire. London; New York: Routledge.

[2] Prim. Harper, K. (2015). Pandemics and passages to late antiquity: rethinking the plague of c.249–270 described by Cyprian. Journal of Roman Archaeology 28, 223–260.

5 KOMENTARJI

  1. Kuga je pa bila smrtna. Ta krona bo pa ubila zgolj naše gospodarstvo. Takrat bomo pa imeli visoko smrtnost, predvsem zaradi samomorov, lakote in mraza. https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ea46a36cd433/milan-krek-en-sam-prvomajski-zur-lahko-pripelje-do-katastrofe
    Milanu Kreku dam kar prav. Resnično ni prav, da si zdaj omišljujemo praznovanja delavskih pravic, ker vemo, da bodo naše tovarne šle v kitajske roke. Takrat ne bo več delavskih pravic in ne praznovanj delavskih pravic. Kitajska gripa bo ostala za vedno z nami (stalne mutacije virusa in novi sevi so videti kot pri AIDS in pri gripi) , mi bomo pa živeli takole:
    O samomorih in poskusih samomorov Foxconnovih delavcev svetovni mediji poročajo že od leta 2009, zato je bil Apple le prisiljen zaprositi za preiskavo. V največjem svetovnem izdelovalcu elektronskih naprav naj bi namreč vladali izredno slabi delavni in življenjski pogoji zaposlenih, ki živijo v utesnjenih stanovanjih, ki jim jih priskrbi podjetje. Foxconn je leta 2010 na zgradbe celo namestil mreže, da bi preprečil samomore. O novem samomoru poroča kitajska mikroblogerska stran Sina Weibo. Objava pravi, vzrok samomora pa še preiskujejo, po poročanju tiskovne agencije Xinhua pa naj bi šlo za 23-letnega mladeniča. Foxconn je februarja po pritiskih javnosti in Appla, za katerega izdelujejo iPhone, iPade in druge izdelke, zvišal plače za 25 odstotkov, rekli pa so tudi, da bodo kar se da omejili število ur okoli milijonu delavcev, ki delajo v ogromnih tovarnah na Kitajskem.
    Odpustiti polovico delavcev, ostale pa naterati, da delajo za štiri. To je naša bodočnost in v tem pokvarjenem svetu sem zares vesela, da nikoli nisem rodila otrok (vsaj ne bodo končali kot je končal tisti triindvajsetletnik v Foxconn) Gre se za to, da bomo ostali brez podjetij in posledično se bo kapital zlival na Kitajsko. Kitajska je zdaj postala gospodar in bo vodila svet. S tem žalostnim pogledom v bodoče dni, resnično ni vredno zakuriti kresa na dan delavskih pravic, ker jih (pravic) ni več. Delavce vedno bolj mečejo na cesto, denarja pa ni. Kmalu ga ne bo več niti za pokojnine. Z multiplikacijo in dotiskovanjem denarja je možno doseči samo inflacijo kakršno je imel Zimbave in kakršno ima Venezuela. Če nečesa ni, potem tistega, tudi ni mogoče dati.

    • Obdukcije trupel bolnikov, ki so umrli zaradi koronavirusne bolezni, potekajo tudi v Švici. Poglejmo, kakšne so njihove ugotovitve.
      »Kdor je kužen pred smrtjo, je kužen tudi takoj po smrti,« pravi Aurel Perren, direktor inštituta za patologijo na univerzi v Bernu. Zato so patologi, ki opravljajo obdukcijo trupel bolnikov, ki so umrli zaradi novega koronavirusa, dobro zaščiteni. Nosijo maske FFP3, zaščitna očala, rokavice in zaščitno obleko, piše švicarska spletna stran Tio.ch.
      Enake varnostne ukrepe izvaja tudi inštitut za patologijo v Baslu. »Ne odstranjujemo organov iz trupel, da bi jih pregledali. Organe, razen pljuča, opazujemo v telesu,« pravi Alexandar Tzankov, ki je predstojnik oddelka za histopatologijo in obdukcijo.
      S takšnim načinom obdukcije omejijo stik s telesnimi tekočinami in krvjo okuženega bolnika na najmanjšo možno mero. »Ti izločki predstavljajo največje tveganje za okužbo patologov,« poudarja Tzankov, ki tudi pravi, da ne ve natančno, koliko časa novi koronavirus ostane živ v truplu. Za primerjavo da primer virusa hepatitisa C. Ta virus začne slabeti tri ure po smrti in postane popolnoma nekužen 24 ur po smrti.
      Ekipa, ki jo je vodil Tzankov, je obducirala dvanajst umrlih bolnikov, dve ženski in deset moških, starih od 56 do 96 let. Vseh dvanajst je imelo visok krvni tlak. Enajst od dvanajstih je bilo v času smrti še vedno zelo kužnih. »Njihova telesa so bila še vedno polna virusov,« pravi Tzankov.
      Ekipa, ki jo je vodil Tzankov, je obducirala dvanajst umrlih bolnikov, dve ženski in deset moških, starih od 56 do 96 let. Vseh dvanajst je imelo visok krvni tlak. Enajst od dvanajstih je bilo v času smrti še vedno zelo kužnih. »Njihova telesa so bila še vedno polna virusov,« pravi Tzankov.
      O Tzankovu in njegovih ugotovitvah se je pozneje razpisal tudi nemški Welt. »Kar smo videli pod mikroskopom, so bile hude motnje pljučne mikrocirkulacije. Izmenjava kisika ni več delovala. (…) Bolnikom lahko na intenzivnem oddelku dajemo kisika, kolikor hočemo, ampak ta kisik se preprosto ne bo prenašal naprej,« pravi Tzankov.
      Tzankov in njegova ekipa, ki je do trenutka, ko je o njih pisal Welt, opravila skupaj dvajset obdukcij umrlih koronovirusnih bolnikov, je ugotovila, da so imeli vsi visok krvni tlak, veliko jih je imelo preveliko telesno težo in večinoma so bili moški. Več kot dve tretjine jih je imelo predhodno poškodovane koronarne arterije, tretjina pa sladkorno bolezen.
      Tzankov pravi, da bi bili ti bolniki, če se ne bi okužili z novim koronavirusom, verjetno še živi. Priznava, da predhodne bolezni skrajšajo življenjsko dobo, vendar bi vsi ti bolniki brez koronavirusne bolezni živeli dlje. Morda eno uro več, morda en dan več, morda en teden več ali morda eno leto več, sklene Tzankov.

      Tako ne bo mogoče dati niti ministrskih plač. Najemniki bodo leteli iz stanovanj, kam? Na mraz, na sneg, tam se bodo pa prehladili in umirali za kronavirusom. Če bi ostali znotraj stanovanja, če bi bilo zakurjeno in če bi imeli za jest, bi ga večinoma lahko uspešno premagali. Toda tega ne bodo imeli. Brez gospodarstva ni življenja. Janšisti lažete, da v Jugoslavijo ni bilo gospodarstva. Seveda je bilo gospodarstvo. Izdelovala se je hrana, obleka, delovni stroji, itd. To vse je šlo na tržišče in se prodalo. Bile so gostilne v katerih so delavci zapravili svoj denar in krog je bil sklenjen. Zdaj se je pa ta krog pretrgal. Namesto peš v bližnjih Lidl se moram voziti v oddaljeni Mercator. Pa naj bo tako. Samo nikoli več na volitvah ne obkrožim nobene desne stranke. Nikoli.

      • Novak Đoković je prebral tole in postal paničen. https://www.abc.net.au/news/health/2020-04-17/coronavirus-vaccine-ian-frazer/12146616
        Razumem ga, ker on ima veliko denarja zato mu je čisto vseeno, če zasluži še kakšen cent ali ga ne zasluži. Toda mi moramo zaupati Billu Gatesu in naročiti cepivo. Kdaj? Kar zdaj, četudi ni preizkušeno in bi imelo morebitne stranske učinke. Stranske učinke, trajno invalidnost in morebitne smrti lahko vzamemo v obzir. Prevzemimo odgovornost za svoje zdravje in se javimo Billu Gatesu! Pa ne bomo več zaprti v svojih občinah, ponovno se bodo odprli hoteli, gostilne in restavracije, kar bo rešilo našo turistično sezono. Bill Gates bo napisal, da smo zaščiteni in bomo zaščiteni tudi, če virus še boj mutira. Če pa vseeno dobimo vročino in začnemo kašljati, takrat smo se pa okužili z nenevarno gripo. Javimo se in bodimo prvi. Prvi pred vsemi.

  2. Lucija – Kako NEUMNO modruješ, kot bi DESNICA iznašla VIRUS, ki mori po celem Svetu.

    Levica oboižuje Komunizem, zato je prodala Gorenje Komunistični Kitajski.
    Ta je sedaj tako močna, da lahko izdeluje veliko orožja, tudi KEMIČNEGA in si tako podredi vse kontinente.

    Kaj ima tu Desnica?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime