Italija grozi, da bo blokirala ladje z migranti, afriški kardinal predlaga: "zaprimo pipo"

POSLUŠAJ ČLANEK

Prišla je nedelja - notranji ministri Italije, Francije in Nemčije so zasedali v Parizu - in nedelja je minila. Ni se spremenilo prav veliko. Kot evropski voditelji ugotavljajo že dolgo, je Italija močno preobremenjena s sprejemanjem beguncev, druge evropske države pa so, milo rečeno, glede prevzemanja njenih bremen močno zadržane. 

Samo v začetku prejšnjega tedna je italijansko obalo v le dveh dneh doseglo 13.500 afriških migrantov, kar so lokalni mediji označili za priseljensko »invazijo«, ki presega zmogljivosti Italije. Zato ta država sedaj glasno grozi, da bo, razen lastnih, začela zavračati ladje z migranti, evropski ministri pa se zavedajo, da rešitev ni v njihovem večnem sprejemanju, temveč v državah izvora.

Slednje predlaga tudi ugledni afriški kardinal, ki pravi da rešitev ni v stalnem sušenju odtočnega korita, temveč v zaprtju curka, ki prihaja iz pipe. 

Ministri Marco Minniti, Gerard Collomb in Thomas de Maiziere so se v Parizu sestali z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom. Rezultat njihovih pogovorov je pravilnik za ureditev operacij na morju, ki ni prinesel večjih novosti, posebej pa so si zavzeli za ureditev delovanja nevladnih organizacij pri reševanju prebežnikov v Sredozemskem morju.

Ministri želijo tudi, da se okrepi strategija EU-ja glede vračanja prebežnikov v države izvora. Pozivajo k dodatni podpori libijski obalni straži in Visokemu komisariatu ZN-a za begunce (UNHCR) pri izboljšanju sprejemnih zmogljivosti v Libiji, kjer je že sedaj preveč beguncev, ter pospešitvi evropskega programa premeščanja beguncev.

Italija je tako sicer dobila nov pravilnik in obljube za več denarja, znova pa ne dolgoročne rešitve.

Italija: vsakodnevno množično reševanje, prepolne kapacitete, zaprte meje

Po podatkov Organizacije Združenih narodov je v Italijo po morju samo letos prispelo 83.650 migrantov, kar je 20 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Samo letos pa je tam umrlo 2.030 ljudi.

V povprečju Italijani iz Sredozemskega moja vsak dan potegnejo 500 ljudi, poleti pa pričakujejo še več prebežnikov. Italija, ki je trenutno edina država, ki ljudi rešuje iz morja, je tako pod velikim pritiskom, zato grozi, da bo blokirala reševalne ladje, ki bi želele pripluti v njena pristanišča (razen tistih od lastne obalne straže) – s čimer bi kršila mednarodno pravo.

Da bi preprečila napredovanje migrantov po Evropi, pa ima že dlje časa zaprte (kopenske) meje. Kakšna bo usoda vse večje množice migrantov, ki se kopiči v Italiji, ne ve nihče. Nastanitvene kapacitete so že sedaj prepolne.

Kljub glasnemu protestu Italije na srečanju, pa je bilo največ, kar je dosegla, povečanje finančne pomoči za upravljanje migracij s strani EU. Kot je dejal Grandi pa »to ne more biti samo italijanski problem,« ampak je v prvi vrsti vprašanje mednarodnih razsežnosti, ki zahteva sodelovanje in celovit regionalni pristop.

Ta pa zaenkrat ne obstaja, druge članice EU pa se raje izogibajo pomoči Italiji in sprejemu migrantov. Slednje najboljše karikira podatek, da so od 2015, ko je bila sprejeta solidarnostna shema prerazporeditve 160.000 prosilcev za azil iz Italije in Grčije po drugih državah EU, premestili le 20.000 prebežnikov.

Evropska komisija pa je proti Češki, Poljski in Madžarski, ki povsem zavračata sprejem dogovorjenega števila migrantov, sprožila tožbe.

Afriški kardinal pravi, da je skrajni čas, da pipo priseljevanja zapremo


Kardinal Peter Kodwo Appiah Turkson, ki je najvišje postavljen afriški prelat v Vatikanu, odgovoren za vprašanja pravičnosti, miru, okolja, zdravja in humanitarnih vprašanj in migracij, pa meni, da je skrajni čas, da »zapremo pipo« Afriškega priseljevanja v Evropo. Le-to namreč v zadnjih dneh zopet presega vse rekorde.

Kot pravi kardinal, bi morali pomoč osredotočiti na države izvora in migracije zajeziti tam ter mlade zadržati v državah, kjer so. Velika večina afriških držav, od koder ljudje prihajajo v Evropo, namreč niso vojna območja, od koder bi bilo nujno bežati, zato je probleme treba reševati pri izvoru.



zahvala_domovinaDrage bralke in bralci,

v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.

Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.

Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).

Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike