Iskali so učitelja, ki bi znal albansko. Zdaj v OŠ Anton Aškerc Velenje težavo rešujejo drugače

Uredništvo
12

Med 20.840 prvošolčki je (vsako leto) več otrok tujih delavcev v Sloveniji, ki se svojim očetom, skupaj z mamicami, pridružujejo na podlagi mehanizma o združevanju družin.

Mnogi izmed njih ne poznajo slovenskega jezika, zato je njihovo vključevanje v izobraževalni sistem velik izziv tako zanje kot za šole same. Izziv, za katerega praksa kaže, da mu Slovenija ta čas ni kos.

Zato ne čudi, da je ena izmed velenjskih osnovnih šol konec junija objavila razpis za delovno mesto profesorja slovenščine in angleščine, kjer je bilo med pogoji navedeno tudi tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v albanskem jeziku.

Na šoli so sicer kasneje objavo umaknili, češ da je prišlo do napake. Kljub vsemu pa je nakazala pereč problem v komunikaciji, ki ni omejen le na odnose med otroci in učitelji temveč tudi z njihovimi starši, predvsem slovensko negovorečimi materami.

V Sloveniji je bilo na podlagi mehanizma združitve družine lani izdanih približno 11 tisoč dovoljenj za začasno prebivanje. Gre predvsem za žene in otroke očetov, ki so kot delavci v Sloveniji (ali drugod v EU) pridobili bodisi dovoljenje za stalno prebivanje, bodisi dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo najmanj še za eno leto.

Problem predvsem tistih albanske narodnosti, katerih število zadnja leta močno narašča, je, da da tako mame kot otroci ne znajo in ne razumejo slovensko.

Na problem je v minulem letu večkrat opozoril velenjski župan iz vrst Socialnih demokratov, Bojan Kontič. V njegovi občini se je namreč število prebivalcev tuje narodnosti v zadnjih desetih letih podvojilo in dosega že 11,3 % delež.

Na spomladanskem posvetu pri predsedniku republike o demografiji je Kontič dejal, da imamo v Sloveniji realne težave z integracijo tujcev. “Ne, da bi nasprotovali tujcem, a preslabo poskrbimo za integracijo tujcev v naš sistem. Prihaja do nesporazumov in konfliktnih situacij,” pravi župan iz vrst Socialnih demokratov.

Slovenska osnovna šola, ki bi potrebovala učitelja z znanjem albanščine

Razpis za učitelja slovenščine in angleščine (klik za povečavo)

Zaradi takšnih razmer po nekaterih krajih v Sloveniji ne čudi, da Ljudske univerze vse pogosteje izvajajo tečaje albanskega jezika. V tem kontekstu tudi ne preseneča, da je Osnovna šola Antona Aškerca Velenje ob junijskem razpisu delovnega mesta učitelja slovenščine in angleščine kot enega izmed pogojev navedla tekoče branje, razumevanje in pisanje albanskega jezika (desno).

Ob tovrstnem pogoju so poskočili nekateri mediji, OŠ Antona Aškerca pa je razpis umaknila, češ da je pri vnosu zahtevanega znanja jezika prišlo do administrativne napake.

Nas pa je kljub takšnem pojasnilu zanimalo, s koliko tujci se med vpisanimi otroki srečujejo v omenjeni osnovni šoli in kako sicer rešujejo jezikovne prepreke.

Tujih otrok je približno desetina

Iz OŠ Antona Aškerca so nam odgovorili, da vsako šolsko leto vpišejo približno 10 učencev iz drugega govornega področja, predvsem Bosne in Hercegovine ter Kosovega.

Težave z razumevanjem slovenskega jezika imajo po njihovih besedah predvsem prišleki iz albansko govorečih območij. “Oče sicer še nekaj razume, mama nič,” so zapisali na naše poizvedovanje. Kot so dodali si pri prevajanju pomagajo predvsem z njihovimi starejšimi učenci, ki razumejo albansko in dokaj dobro govorijo slovenski jezik.

Šola je prav tako v okviru osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj vključena v projekt učenja slovenščine za učence tujce, ki so prvo leto všolani v slovensko OŠ. “Pouk poteka dve uri na teden, hkrati pa na šoli deluje tudi interesna dejavnost »Besedni biseri« za učenje slovenščine (1 ura na teden).”

Osnovno šolo Antona Aškerca Velenje sicer obiskuje 547 učencev. Tujcev je od tega 34 v centralni šoli in še 13 na podružnici v Pesju. V oddelke so razporejeni glede na starost in zaključen razred na prejšnji šoli.

V šoli sicer v zadnjih letih opažajo porast vpisanih tujih otrok. “Število priseljenih učencev je v tem šolskem letu nekoliko več,” so še zapisali na naše poizvedovanje.

Težave z integracijo obravnaval tudi državni svet

Odprta vprašanja integracije tujcev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji so na pobudo Bojana Kontiča že večkrat obravnavali v Državnem svetu RS.

Kot piše v poročilu za delo državnega sveta za leto 2018, so mnenja, da vse več priseljencev, ki v državo sicer prihajajo legalno, v lokalnih skupnostih povzroča konfliktne situacije.

V prvi vrsti gre za vprašanje neznanja slovenskega jezika, kar onemogoča integracijo prišlekov v vzgojno-izobraževalni sistem, otežena je tudi komunikacija z zaposlenimi v ostalih javnih zavodih, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo idr.  Poseben problem predstavlja prijavljanje velikega števila tujcev na istem naslovu oz. v
posamezni stanovanjski enoti, so zapisali v poročilu o delu državnega sveta.

Po prepričanju državnih svetnikov so sistemske rešitve, saj se v nasprotnem ustvarjajo razmere, ki lahko privedejo v nestrpnost in konflikte s strani lokalnega prebivalstva.

V zvezi s tem so na Vlado RS naslovili sklep in predlagali nekatere rešitve, ki pa po letu dni niso bile ustrezno implementirane.

Zato so 9. maja letos problematiko obravnavali ponovno in ugotovili, da zaradi odsotnosti celovitega pristopa pri reševanju problematike integracije tujcev v slovensko družbo ukrepi ostajajo nepovezani in zato večinoma ne dajejo učinkovitih rezultatov.

Kot ugotavljajo v sklepih, Slovenija na področju migracij kot del širšega demografskega problema nima strategije, ki bi jasno določala kriterije, s katerimi usmerjamo in upravljamo priseljevanje za potrebe delovanja slovenske družbe.

Obenem so izpostavili še, da se kljub vzpostavljenim mehanizmom za zajezitev zlorab socialnega sistema preko dovoljenj za bivanje zakonodaja ne izvaja ustrezno in da je premalo pri preverjanju podatkov med upravnimi enotami in centri za socialno delo premalo sodelovanja.

12 KOMENTARJI

    • cedevitas, a res ? Ščim ? Razumem,da ne razumeš ! Zakaj ne zahtevaš,da albanščina postane uradni jezik v Sloveniji ?
      Saj delamo iz Slovenije “bedaka” ? Združevanje družin bi moralo imeti “varovalko” : uspešno opravljen tečaj jezika,v tem primeru slovenskega !
      Sicer pa to ni moja stvar: to je naloga levo-leve vlade . Kolikor jih poznam,bomo Slovenci šli na tečaj albanskega jezika.

  1. Severna Albanija že je, samo se tega žal še ne zavedamo. Ko se “uvaja” tuji jezik v šolo, zaradi nerazumevanja prišlekov, pa res lahko bijemo plat zvona. Samo tisti, ki bi jih moral ta problem skrbeti, pa nič.

  2. “Zacasni” albanski delavci? Hkrati pa “zdruzevanje druzin”? In posiljanje njihovih otrok v slovenske sole?
    Jasno, da ne gre za “zacasnost”.
    Kaj so Albanci, si pojdite pogledat v Makedonijo. Za razjokat…..

  3. po mojem je bil tiskarski škrat : namesto angleščine se jim je po pomoti vtipkala albanščina (šlamparija ?), ker je zraven v zaporedju, takoj pred angleščino. To bi bil najbolj razumen zaključek, glede na dokument. saj gre vendar za profesorja slovenščine in angleščine kajne ?

  4. Zadeva je čisto preprosto rešljiva…uradni jezik je slovenščina, torej šola in tudi učitelj je dolžan poučevati v slovenščini. In otroci se bodo prej ali slej naučili slovensko…bodo pač ponavljali razred in v bodočnosti bodo pač kandidati za nižje poklicno izobraževanje, kar je tudi ok

    Zdravniki, učitelji in uradniki, ki se ne držijo predpisov so dolžni postopati v uradnem jeziku, v nasprotnem primeru kršijo predpise in se jih lahko sankcionira…z odpovedjo.

  5. Kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli izpostavljam vprašanje, kdaj se bo mogoče Slovencem, še posebno uradnim osebam, naučiti šiptarščino/albanščino. Že skoraj 40 let! Brez uspeha. Iz ene od upravnih enot sem dobil odgovor, da je pri nas uradni jezik slovenščina in, da uradnikom ni potrebno znati omenjenega jezika. Še vedno naletim na nenavaden odziv, češ, zakaj pa ta jezik siromakov ??? Imenujem ga sodobna nemščina, ker ga le malokdo v Sloveniji obvlada, dejansko pa bi morali imeti najmanj 50 tisoč ljudi, ki bi ga znali govoriti in pisati v njem. Le tako bi lahko vedeli, kaj snujejo in kaj vodijo pripadniki tega naroda v Sloveniji. Potem bi se obnašali znatno manj vehementno in že kar gospodovalno, pa tudi zastraševalno. Dnevno iz Slovenije na Kosovo odvedejo neznano velike količine gotovine, saj ima svoje slaščičarsko- pekarsko -gostinske-zelenjavne obrate na vseh strateških točkah mestih, brezmejno pa je postalo tudi število njihovih gradbenikih firm. Prvi so tolar še dodatno z cca 240 za evro razvrednotili na na skoraj 600 SIT za evro, če vzamemo, da je ob menjavi denarja stala kepica sladoleda cca 100 tolarjev in prav toliko kava, z evrom pa takoj 2,4x več ali 24r0 tolaejev. Zato so plače in pokojnine premajhne, ker smo to dovolili. Ta brezmejna količina denarja je sicer v majhnih gotovinskih zneskih, koliko jo je, pa ne ve nihče. Jezik!!! Zato bi morali v Sloveniji zahtevati tako, kot od želenih priseljencev zahtevajo v Avstriji in Nemčiji. Tu se uporablja v javnem življenju in delovanju nemščina, Kako boš pridobil njeno znanje, pa je tvoja naloga in tudi tvoj strošek. A slovenščino bi morali Šiptarje/Albance za plačilo poučevati slovenski profesorji, ki bi se v preteklih letih naučili jezika tega naroda, ki se najbolj intenzivno širi po podeželju in mestih v Sloveniji. Torej, prišlo je do stanja streznitve, ko mnogi od »ubogih« s Kosova znajo slovensko, a ga govorijo le sebi v prid, Slovenci pa ne znamo njihovega jezika. Kljub temu jim naši uradniki vljudno izpolnjujejo vse obrazce za pridobitve vseh pravic, ki jih znajo poiskati po Sloveniji. Zakaj naj bi bili šiptarsko-albanski šolarji, ki smo jih učili slovensko na naš strošek, v naših šolah most med njihovimi starši in našimi ljudmi na najrazličnejših mestih? Otroci so otroci, slovenska država pa je dolžna doseči spoštovanje slovenščine, Če je ne znaš, ti pač nič ne pripada. Sicer pa, kdo ve, ali jo znajo ali ne in koliko jo znajo, saj so povsem zaprta družba? Za zaključek podatek iz knjige Nadire Avdić Vllasi Za (odbranu) Azema Vlasija. ZSMS, 3. do 5. november 1989, Portorož, » U ovoj godini učenika u osnovim i srednjim školama povečan je za 7000 i uš kole treba smejstiti 430.000 đaka«. Koliko so le ti stari danes in koliko jih je že v Sloveniji z novim šolarji? Vsak pojav ima tri stopnje: vvzrok, pobod, posledico.

  6. učitelji kršijo ustavo RS in zakone, uradni jezik v Sloveniji je slovenščina na območjih kjer živita italijanska in madžarska manjšina pa tudi ta dva jezika. Tu ni kaj modrovati, ravnatelj in učitelji, pa tudi zdravniki, kršijo predpise zaradi česar se jih lahko odpove delovno razmerje, oz. ravnatelje razreši.
    Bo tako rekel, pa naj hodijo v 1. razred 5 let dokler si ne bodo naučili slovenščine. Preprosto.

Dodaj odgovor za LADJA NORCEV Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime