Čeprav se je zdelo da je ISIS ena najbolj povezanih organizacij na svetu, ki za svoje vojake poskrbi celo tako vredu, da se ji pridružujejo tudi borci iz Evrope, raziskave kažejo, da temu le ni povsem tako.
V raziskavi, ki jo je naredil Center za študije radikalizacije in političnega nasilja v Londonu, ugotavaljajo, da je v samem jedru Islamske države precej več nehomogenosti in dezerterstva, kot smo do sedaj lahko sumili. Podoba, ki jo tako ISIS predstavlja v javnosti, naj bi bila vsaj deloma drugačna.
Center je tako ugotovil, da je bila večina dezerterjev nezadovoljna s tem, da se je vojno proti Bašarju al-Assadu začelo potiskati v ozadje, v skupini pa so prevladali drugi interesi. Ti naj bi bili povezani predvsem s tem, da so se dezerterji zavedali tega, da ISIS pravzaprav pobija nedolžne muslimane, namesto, da bi se ukvarjal z vojno proti sirskemu režimu.
Prav tako je večina dezerterjev kot razlog za njihov odhod iz vojske Islamske države navedla vse večjo korupcijo v samozvanem kalifatu, ter vse slabše življenje vojakov za katere kalifat ne poskrbi dovolj dobro.
Spremljanje ISIS-a je pokazalo, da je v zadnjem času dezertiralo 58 vojakov, ki so bili večinoma sirske narodnosti, poznavalci pa trdijo, da se lahko vsak hip pričakuje še večje število dezerterjev.
Študija predlaga zahodnim državam, da dezerterje sprejema brez previsokih sankcij, saj je to najlažja možna pot do obveščevalnih podatkov o Islamski državi. Dezerterji pa so zaenkrat o tem pripravljeni govoriti.
Pred časom je zahodno javnost pretresla fotografija triletnega sirskega dečka Aylna Kurdija, ki ga je mrtvega naplavilo na turško obalo. Posnetek naj bi predstavljal vso humanitarno grozoto množičnih migracij.
Čustvene sporočilnosti posnetka potopljenega Kurdija pa se očitno zavedajo tudi propagandisti ISIS-a.
Fotografijo so uporabili v reviji Islamske države v podkrepitev trditvi, da sirski begunci izgubljajo svojo muslimansko identiteto in življenja svojih otrok.
Z iskanjem zatočišča v Evropi naj bi naredili velik in nevaren greh, saj otroke izpostavljajo nevarnosti da ” zapustijo Islam in ga zamenjajo za krščanstvo, ateizem ali liberalizem”.
