Irski "neoliberalizem" vs. slovenski "socializem". Irska prosperira, Slovenija pa ...

POSLUŠAJ ČLANEK
Irska in Slovenija, državi, ki sta se ob izbruhu krize obe znašli med bolniki Evrope, sta izbrali povsem drugačno pot okrevanja.

Irska je sprejela finančno pomoč trojke in z njo pogoje glede izvedbe strukturnih reform, Slovenija pa je to možnost zavrnila ter se sanacije lotila z državnim zadolževanjem na trgu po visokih obrestnih merah, reform pa ni izvedla. 

Danes je Irska med najhitreje rastočimi evropskimi gospodarstvi in si lahko privošči zavrnitev 13 milijard evrov Applovega denarja. V Sloveniji pa vedno znova ugotavljamo, da stopnja revščine narašča, gospodarska rast pa zaostaja za primerljivimi konkurenčnimi državami. 

Irska in Slovenija sta se konec leta 2008 znašli pred istim problemom. Na Irskem je razmah nepremičninskega sektorja in potrošnje povzročil cenovni balon, ki je ob krizi počil, slovenske banke pa so z denarjem zasipavale menedžerje, ki so z njim prevzemali nekoč državna podjetja in ga brez kritja trošili za luksuz ter druge namene.

Za rešitev bančnega sektorja je Irska potrebovala 67,5 milijarde evrov, ki si jih je zagotovila s sprejemom pomoči EU ter Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pri tem pa se zavezala k sprejetju strogih varčevalnih ukrepov, izvedbi reform trga dela, davčne politike idr.. Teh so se Irci lotili zelo zavzeto ter konec 2013 na zdravih temeljih izstopili iz programa gospodarske pomoči ter se pospešeno razdolžujejo.

Slovenija je za sanacijo bančnega sistema potrebovala okrog 5 milijard evrov, denar pa si je prav tako izposojala za polnjene proračunske luknje, saj razen razmeroma blagega ZUJF-a ukrepi zategovanja pasu niso bili sprejeti, prav tako pa ni bilo potrebnih reform. Raje kot poceni denar iz evropskih skladov pomoči si je država med letoma 2008 in 2016 po razmeroma visokih obrestnih merah na trgu izposodila približno 25 milijard evrov, javni dolg pa je narasel iz 25 % na 84 % BDP (najnovejši podatek).

javni-dolg-irska-slo
trend povečevanja/zmanjševanja javnega dolga


Irski javni dolg je sicer še vedno višji od slovenskega, a ga zmanjšujejo najhitreje v Evropi, medtem ko slovenski najhitreje narašča (trend krivulja desno).

Irska vs. Slovenija po različnih mednarodnih kazalcih

Irska je od Slovenije višje praktično po vseh mednarodno primerljivih kazalcih, ki jih pripravljajo različne mednarodne organizacije.

Po lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravlja Visio institut, je Irska kot najbolje uvrščena država EU na 8. mestu, medtem ko Slovenija med 159. državami zaseda 97. mesto.

Glede privlačnosti za investitorje po lestvici strani Doingbusiness.com, je Irska na 13., Slovenija pa na 52. mestu.

Na lestvici "dobrih držav", ki so sestavlja goodcountry.org, je Irska 11., Slovenija pa 28.

Po indeksu boljšega življenja, ki ga pripravlja OECD in upošteva vse 11 različnih vidikov, ki prispevajo h kvaliteti življenja, je Irska na 17., Slovenija pa na 20. mestu med 38 vključenimi državami.

BDP, gospodarska rast, rast investicij


Irska je pred Slovenijo tudi po nekaterih ključnih ekonomskih kazalcih, kot je BDP na prebivalca, gospodarska ras in rast investicij v državi.

Primerljive trende prikazujejo spodnji trije grafi, kjer je Irska označena z rdečo, Slovenija z modro, črna pa predstavlja povprečje OECD.

Bruto družbeni produkt na prebivalca:



Gospodarska rast (v odstotkih):


Rast investicij v državi (v odstotkih):

Irska v vseh pogledih uspešnejša od Slovenije


Primerjajmo še državi po indeksih Svetovnega gospodarskega foruma, o katerih smo poročali pred dnevi.

Glede na splošni indeks globalne konkurenčnosti je Irska uvrščena na 23., Slovenija pa na 56. mesto med 138 državami.

Konkretna primerjava med državama po osmih kazalcih kaže naslednje (levo Slovenija, desno Irska, sivo označeno povprečje Evrope in Severne Amerike):

primerjava-slo-irs
klik za povečavo grafov (vir: http://reports.weforum.org/global-competitiveness-index


Grafa prikazujeta primerjavo med državama po enajstih kriterijih: 1 institucije, 2 infrastruktura, 3 makroekonomsko okolje, 4 zdravje in izobrazba, 5 višje izobraževanje in usposabljanje, 6 učinkovitost trga dobrin, učinovitost trga dela, 8 razvoj finančnega trga, 9 tehnološka pripravljenost, 10 velikost trga, 11 poslovna sofisticiranost, 12 inovacije.

Siva senca na grafu prikazuje povprečje držav Evrope in Severne Amerike.

Kot je razvidno, je Slovenija od Irske slabša prav na vseh področjih, celo tam, kjer je najmočnejša - pri izobraževanju in zdravju, kjer je Irska 18. in Slovenija 20. med preučevanimi državami. Velike razlike so predvsem pri ekonomskih kazalcih.

KOMENTAR: Uredništvo
Tako je torej v »divjem neoliberalizmu«
Primerjava med Irsko in Slovenijo je sporočilna predvsem iz dveh vidikov. Najprej, ker sta se državi ob začetku krize znašli v primerljivo težkem položaju in ker sta nato ubrali povsem različna pristopa k reševanju situacije. Irska je sledila trojki, vzela poceni denar, izvedla reforme ter zaživela tisti "divji neoliberalizem", pred katerim nas leva politika, sindikati, nevladni aktivisti in osrednji mediji v Sloveniji tako goreče svarijo. Slovenija je seveda pod vplivom vseh naštetih ubrala ravno nasprotno pot. Takšno, zaradi katere nas revija Forbes označuje za najbolj socialistično državo v Evropi. O rezultatih obeh pristopov si v Sloveniji še vedno lahko lažemo kolikor želimo ter še naprej volimo politike, ki skrbijo, da se v Sloveniji nič ne spremeni, ampak to ne spreminja globalne družbene realnosti, v kateri Slovenija enostavno ne sledi več razvitemu svetu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike