Investitorji vendarle niso obupali nad postavljanjem vetrnih elektrarn

Uredništvo
8

Kljub vztrajnemu prizadevanju investitorjev in dela okoljevarstvenih organizacij v Sloveniji trenutno stojita zgolj dve vetrnici. Obe tik ob primorski avtocesti, pri Razdrtem in Dolenji vasi pri Senožečah. Razmere za postavitev vetrnih elektrarn so v Sloveniji precej ugodne na številnih lokacijah. Pri tem njihov ekonomski donos pravzaprav nikoli ni bil vprašljiv, temveč se kot bistveno trši oreh izkazuje nasprotovanje prebivalstva in lokalnih okoljevarstvenih organizacij.

Kot kažejo najnovejši podatki, trenutno obstaja interes za gradnjo na osmih lokacijah, treh v zahodnem in petih v vzhodnem delu države. To so Senožeška Brda, Zajčica in Dolenja vas ter Mislinja, Paški Kozjak, Ojstrica, Rogatec in Plešivec.

Trenutno so vsi projekti še globoko v začetni fazi, trije med njimi pa so že tako zreli, da je bil predlog sprememb državnega prostorskega načrta že poslan v javno obravnavo. In sicer za polji elektrarn Paški Kozjak in Rogatec, za elektrarno Ojstrica pa je objavljena dopolnitev smernic, saj investitor, Dravske elektrarne Maribor, trenutno načrtuje izgradnjo zgolj treh od osmih predvidenih vetrnic. Gradivo bo v javni obravnavi do 20. novembra letos.

Kompleksnost umeščanja v prostor

Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor ima v Sloveniji že dolgo brado. Zanimanje investitorjev je veliko, zaradi izdatnega subvencioniranja zelenih virov energije je zanje ekonomska računica jasna. Težave pa nato največkrat nastanejo zaradi nasprotovanja domačinov in lokalnih okoljevarstvenih organizacij.

Te so v preteklosti preprečile kar nekaj investicij, med njimi je najbolj znana vetrna elektrarna na Volovji rebri. Za investicijo je bila, kljub temu da je Elektro Primorska že pridobil vsa ustrezna dovoljenja, usodna populacija beloglavega jastreba. Blokirana je bila tudi postavitev vetrnic na Nanosu, čeprav je bil edini argument nasprotnikov ta, da stojijo v območju Nature 2000. Kar pa načeloma ni prepovedano.

Znatno bolje sta jo odnesla investitorja pri Razdrtem in Dolenji vasi. Toda naša največja vetrnica nikakor ni bila mišljena kot samostojen objekt. V bližini Senožeč naj bi namreč zraslo še več kot deset podobnih vetrnic. Lokalno prebivalstvo se s tem ne strinja. V prvi vrsti bi namreč nepopravljivo skazile pokrajino. Opozarjajo pa tudi na njihov hrup. Po pričanju domačinov iz Dolenje vasi naj bi se kvaliteta spanca po postavitvi vetrnice močno zmanjšala. Rotorji vetrnice ob premikanju ustvarjajo zvoke visokih frekvenc, ki so za nekatere lahko precej moteči.

Bo na vzhodu bolje?

Ni presenetljivo, da se je v dosedanjih polemikah bolj omenjal zahod države. Razmere so tam namreč ugodnejše. Za vetrne elektrarne mora na lokaciji konstantno pihati čim več dni v letu. Merilom rentabilnosti pa ustrezajo tudi nekatere manj donosne lokacije na Koroškem in Štajerskem.

V zadnjih desetletjih je tehnični napredek na področju vetrnih elektrarn občuten, zato jih množično postavljajo tako rekoč v vseh zahodnoevropskih državah. Velja sicer, da so znatno dražje od tradicionalnih elektrarn. Ob tem niso brez učinkov na okolje. Toda njihov prispevek k dvigu kvalitete zraka je zelo pomemben, zato si zanje prizadevajo tudi vplivne okoljevarstvene organizacije. Težave so predvsem pri lokalnem umeščanju v prostor. Tu se taiste organizacije zaradi lokalno pomembnih škodljivih posledic spreminjajo v hude nasprotnike. Pri čemer pogosto ne izbirajo sredstev.

Ta scenarij gre na žalost pričakovati tudi v vzhodnem delu Slovenije.

8 KOMENTARJI

  1. Vetrnice so eden največjih energetskih prevar, ki ne zmorejo zagotoviti nič od tega, kar nam obljubljajo.

    Prvič, ne morejo predstavljati zanesljivega vira energije, vsaj ne na večini območij, ker veter nikjer ne piha 365 dni na leto. Zaradi tega je nujna postavitev drugih termoeletrarn (predvsem tistih na plin) kot rezervnega vira financiranja. Ne glede na to marsikje, kjer so se odločili za množično postavitev teh elektrarn, prihaja do težav z oskrbo električne energije. Lahko si samo predstavljamo, kaj bo v prihodnje, ko se bo poraba še močno povečala.

    Drugič, postavljanje vetrnic je splača predvsem investitorjem zaradi subvencij, ki jih uživajo (pri nakupu el. energije). Mnogo ljudi napačno misli, da je to poceni vir elektrike – še zdaleč ne, v Nemčiji so šle cene od začetka t. i. “Energiewende” drastično v nebo.

    Tretjič, škoda na kvaliteti bivanja je zaradi vetrnic na nek način neprecenljiva. Slovenci imamo to srečo (ali blagoslov), da živimo v eni najlepših okolij na svetu. Mar hočemo ta naš čudovit košček zemlje res posejati s temi modernimi “satanskimi mlini”, kot je dejal Blake, ko je videl prve tovarne v Angliji? Mene srce boli, ko se vozim npr. po Nemčiji in povsod vidim te betonske kolose.

    Četrtič, zaman se je sprenevedati, da vetrnice ne pobijejo kar nekaj ptic. In to ne majhnih vrtnih ptičev, temveč redkih vrst, predvsem ujed. Varovanje narave bi za vsakega konservativca moralo biti nekaj častnega.

    Če res želimo preiti na nov brezogljični vir elektrike, je zaenkrat edina smiselna rešitev jedrska energija. Francija z njo že desetletja pokriva mislim da cirka 70 % vseh potreb. Varna, zanesljiva in brezogljična elektrika. Pa seveda tudi nove raziskave, v zadnjem času kar dobro napreduje fuzija. Če bi nam to uspelo, so vetrne in sončne elektrarne brezpredmetne.

    Vetrna enegija ima morda smisel samo v svoji “offshore” izvedbi. To je kot polja zelo visokih vetrnih elektrarn malo dlje od obale, kjer pihajo stalni oceanski vetrovi. Tam tudi vpliv na kvaliteto bivanja ni tako velik. Postavitev vetrnic v Sloveniji pa ne bi bilo nič drugega kot okoljska degradacija prve vrste. Res upam, da na to ne bomo nasedli.

  2. Mitja je kratko in jedrnato strnil vse slabosti vetrnih elektrarn v Sloveniji in k temu ni skoraj nič dodati.
    Morda le to, da v Sloveniji nimamo stalnih vetrov, ki bi pihali v eno smer in kolikor tolikor stano gnali turbine. Prav nestalnost vetra pa postavlja pod vprašaj rentabilnost takšnih vetrnic.

  3. jaz bi vsem tem “okoljevarstvenikom” Izklopil Elektriko, in bi potem Izredno Hitro v Kratkem Videli, koliko časa bi se ti brihtneži še šli njihovo okoljevarstvenost !!! ! !!! Mislim, da bi njihova škodoželjna zlobna nevoščljiva bedna pokvarjenost Zelo na Hitro Popustila !!! ! !!!

  4. Že zdaj na položnicah plačujemo postavke na sistemsko uzakonjeno korupcijo. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu v Nemčiji. Pred časom sem nekje naletel na nek članek o astronomskih cenah razgradnje (zavoljo zastarelosti) tega sranja v USA, tako da tudi to bo predmet položnic.

  5. Ruski plin čez Ukrajino in Madžarsko direktno v Slovenijo in od tod v Italijo in to kar ob trasi železnice, ki mora postati hitra kontinentalna, financiranje pa navezati na novi plinovod. To je za neslednjih 20 let najbolj hitra in rentabilna naložba.
    Zakaj ne čez Ukrajino. Rusi so toliko pšoslovno pametni, da sedaj, ko se ZDA umikajo iz Bližnjega vzhoda, ni nobenega razloga, da bi vzeli Ukrajino v NATO.
    EU mora postati zvezna drava suverenih nacionalnih držav, vojska pa skupna. To pomeni, da širitev proti Ukrajini ne bo potrebna, bolj bo treba obojim paziti na Turčijo in Iran

  6. Vzhod države ima ogromno termalne vode v podzmlju in če bi v to vložili, bi to področje zacvetelo z ogrevanimi rastlinjaki, imeli bo jo zelo, zelo veliko za ogrevanje stanovanj. To je bogastvo, ki ga oblast špara za tajkune ali za prišleke iz Afrike, da bodo tukaj lahko sadili banane v rastlinjakih.
    Ampak vseskozi je ena pomladna stranka v zakupu levice itd. Tudi Ukrajino tepe nezrelost in neznačajnost tlačenega drugega razreda. Pravijo, da Bog dopušča trpljenje. Že ve zakaj!!!!!

  7. Slovenija nima cenene delovne sile, ima pa inteligentne ljudi in kadre, dokler nam ne zbežijo tja, kjer ne vlagajo v primitivne tovarne multinacionalk, ampak v projekte visoke dodane vrednosti, kjer dobijo kakovostno plačilo prav kadri, ki bežijo iz še vedno slovenske butalosocialistične izgradnje topoumnih projektov, ki rabijo topoumno prebivalstvo in volilce. Teh je vse več. Prepričujejo celo, da so oni slovenska pomlad. Intelektualcem teoretikom iz izobraževanih šolskih programov ni težko lagati, ker nimajo pojma o gospodarstvu in, dase proda in dobi denar za življenje le od narejenega produkta ali pridelka, ne pa iz filozofiranja in novoreka, ko obraćčajo pomen besed slovenskega jezika na glavo. Zato tudi gre vse na glavo postavljeno poglavi!
    Toda, čudeža ne bo, čudež je to, da so uspeli s pomočjo ideologije zla ljudi obrniti na glavi pa ne trajajo dolgo in prej ali slej bodo bolečine tako hude, da bodo zopet dobila nekdanje ime in bomo prepoznali vzrok zanje. Če ne mi pa tisti, ki so zbežali k nam zaradi podobne situacije. Toda ti imajo drugačno kulturo in ne bo filozofiranja!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime