Invazija na južni meji sprožila spontani upor prebivalstva. Župan SD-ja jih podpira, stranka pa ne

Vir foto: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Dan upora proti okupatorju se je vaščanom Jelšan in tamkajšnjemu županu iz vrst Socialnih demokratov očitno zdel pravi trenutek za upor proti ravnanju slovenskih oblasti v zvezi z vse bolj množičnimi nezakonitimi prehajanji meje.

Nekaj sto se jih je zbralo na protestnem shodu, na katerem so opozarjali na nezadostno varovanje schengenske meje, o čemer priča vse več vlomov v vikende in druge objekte ter množična divja odlagališča odpadnih oblačil in obutve po okoliških gozdovih.

Zbrane je nagovoril tudi župan Ilirske Bistrice iz vrst Socialnih demokratov ter jim izrazil svojo podporo, saj se ob opozorilih občanov, ki se srečujejo s skupinami tujcev ter ob vlomih in odlaganju smeti ne more obrniti stran.

Socialni demokrati, ki nasprotujejo tehničnim oviram na meji oziroma odpirajo politiko odprtih vrat do nezakonitih migracij, so med vrsticami že napovedali disciplinsko presojanje "ravnanja posameznih članov stranke". 

Državljani, ki živijo na mejnih območjih med Slovenijo in Hrvaško, se zaradi vse bolj množičnih nezakonitih migracij ne počutijo več varno, je mogoče povzeti iz besed predstavnikov civilnih iniciativ iz Bele krajine, Metlike, Velenja, Škofij, Gorenjske in Štajerske, ki so danes prišli na protest v Jelšane.

Predsednik Krajevne skupnosti Jelšane in vodja domače Civilne iniciative za varovano mejo, Ivan Ceglar, je naštel skrbi občanov zaradi onesnaževanja narave, vlomov, poškodovanja lastnine, ter še posebej zaradi pojava strahu - da se ne morejo več svobodno gibati na svojem dvorišču.

Pristojne zato pozivajo, da se za varovanje 55km meje na tem območju zagotovijo z "vsemi tehničnimi sredstvi", pri čemer izgovor, da je premalo policistov ni sprejemljiv, saj "lahko zahtevajo pomoč enot evropske policije Frontex.

Ivan Ciglar, civilna iniciativa: "Izražamo zahtevi za zavarovano mejo in proti namestitvi migracijsko-sprejemnega centra na mejnem prehodu Jelšane, ker je ta nepotreben, če se meja pravilno varuje v skladu z zakonom in pravili schengna."


Po Ceglarjevih besedah je namen civilne iniciative, da od pristojnih zahtevajo varovanje schengenske meje skladno z zakoni in zavezami, ki jih je dala naša država ob vstopu v schengenski prostor. Samo to namreč državljanom zagotavlja varnost, "ki je v današnjem svetu najpomembnejša dobrina". 

Župan Emil Rojc razume ljudi, njegova stranka SD pa ne


Pred približno 500 protestniki je spregovoril tudi župan Ilirske Bistrice iz vrst SD-ja, Emil Rojc.

Kot pravi, se ne more preprosto obrniti stran, ko ga občani opozorijo na stvari kot so srečanja domačinov s skupinami tujcev, množična divja odlagališča oblačil in obutve po širšem območju občine ter pritožbe glede vlomom v objekte kot so vikendi, lovske koče in drugi objekti.

"Popolnoma razumem občane, da so do tujcev, ki jih srečujejo v nepričakovanih situacijah, zadržani, ker ne vedo, kaj lahko od njih pričakujejo in kako se bodo obnašali," je dejal.

Po njegovih besedah sta nelagodje in strah toliko večja, če nekdo vstopa v naše okolje na prikrit način, v nočnih urah, mimo veljavne zakonodaje. "Glede na to, da je za domačine samoumevno, da je potrebno prečkati državno mejo na zato določeno mesto z ustreznimi dokumenti, je razumljivo, da ljudje težko razumejo početje, ki ni v skladu z utečenimi navadami," je še poudaril župan iz vrst Socialnih demokratov.

Župan iz vrst SD-ja, Emil Rojc: "Posebej skrb zbujajoča so divja odlagališča, ki v zadnjem letu naraščajo kot gobe po dežju. Če lahko nekdo dvomi v navedbe občanov, ki trdijo, da dnevno srečujejo skupine nezakonitih migrantov v notranjosti občine, ki jih policija ni uspela zajeti, ni mogoče dvomiti v sledove, ki jih ti ljudje puščajo za seboj." 


Rojcu je sicer jasno, da policija z devetimi policisti ne more ustrezno varovati 55 km dolge meje. Je pa po njegovem to mogoče, če vlada v državnem zboru spremeni spremembo pooblastil, ki jih ima slovenska vojska glede zavarovanja meje.

Kot še pravi Rojc, bi morala vlada in državni zbor sprejeti zakonodajo, ki bo končala nesmiselne postopke po sistemu ujemi-izpusti, v kateri ob zajetju nezakonitih migrantov te bodisi pošljejo v azilni dom, bodisi vrnejo Hrvatom. Med tistimi, ki gredo v azilni dom, jih velika večina zlorablja azilno zakonodajo in izpuhtijo neznano kam. Tiste, ki pa vrnejo na Hrvaško, pa jih ti iz države naženejo, ampak se ne vrnejo v Pakistan in Severno Afriko, temveč poskusijo ponovno, postopki se ponovijo, vse dokler jih naši policisti ne uspejo zajeti in se tujcem uspe prebiti naprej proti severu.

Zato tudi v civilni iniciativi nasprotujejo vzpostaviti sprejemno-registracijskega centra, saj se bo v sistemu ujemi-izpusti "migrantska kalvarija nadaljevala še z večjo močjo." 

Po prepričanju župana Rojca primera množičnih migracij ni nemogoče rešiti tako, da vse ljudi, ki bežijo iz revščine, preprosto preselimo v Evropo, ker bi to za nas pomenilo gospodarski zlom.

"Rešitev je v naložbah v njihov gospodarski razvoj in prenehanje dobave orožja in netenje sovraštva. V kolikor želimo, da takšen projekt uspe, pa bodo ti narodi, ki resnično potrebujejo pomoč, potrebovali mlade fante, ki jih sedaj organizirane skupine pod pretvezo solidarnosti in človečnosti tihotapijo v Evropo, ko tisti najbolj potrebni pomoči ostajajo prepuščeni na milost in nemilost doma," je še pred zbranimi dejal župan Ilirske bistrice.

Na stališče župana iz svojih vrst pa so se že odzvali v njegovi stranki, kjer poudarjajo, da protestnega shoda ne podpirajo, o ravnanju svojih članov pa bodo ocene sprejemali za to pristojni organi:







[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Salonski levičarji glede množičnih migracij ostajajo brez stika z realnostjo
Medtem ko s terena prihajajo trezne ocene izvoljenih predstavnikov ljudstva tudi iz vrst levičarskih strank - praktično od povsod, kjer se z nezakonitimi migracijami in njihovimi posledicami srečujejo iz oči v oči - pa vodstva teh strank vztrajajo v svoji "refugees welcome" iluziji. Zadrega zgolj nastaja, ker svarila, da tako ne gre naprej ter da je mejo pred migracijskimi pritiski potrebno zavarovati oziroma tesno zapreti, ne prihajajo iz vrst "fašistične desnice", kot zmerjajo drugače misleče ljudi z druge strani političnega spektra, temveč od njihovih lastnih članov. Tudi ti se namreč s posledicami nezakonitih prestopov meje srečujejo praktično na vsakodnevni ravni in se ob tem počutijo ogrožene. Zato od oblasti upravičeno pričakujejo, da jim zagotovi občutek varnosti, kar je povsem realna in legitimna zahteva. A namesto da bi levičarska državna oblast z ljudmi simpatizirala ali jih vsaj skušala razumeti, zmanjšuje njen pomen ali pa jih celo bolj ali manj neposredno obtožuje ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti do tujcev. To pa nakazuje, kako zelo je slovenska salonska levica daleč od realnosti, skrbi za domačega človeka in njegove dobrobiti. Zaslepljena je s predstavami o (lažni) humanitarnosti in multikulturnem sobivanju, ob čemer pa povsem zanemarja, da resničnih beguncev med prišleki skorajda ni več ter da njihovo utopično politiko izrabljajo tako tihotapci ljudi kot kriminalne združbe, ki v Evropo "švercajo" orožje, človeške organe, mamila, kot tudi islamske skrajneže kot speče celice za bodoče teroristične napade. V takšni situaciji pa so največje žrtve ravno tisti, ki potrebujejo pomoč, tako begunska manjšina med migranti kot tudi naši ljudje, državljani, ki se, kot pravijo, na svojem dvorišču ne morejo več gibati svobodno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30