Intervju z Matejem Toninom: boljši kot bo volilni rezultat NSi, večja je možnost za desnosredinsko vlado

Rok Čakš

POSLUŠAJ ČLANEK
Od nekdaj je veljal za enega najperspektivnejših mlajših politikov krščanske demokracije. Njegov čas je po eni strani prišel pozno, po drugi pa prej, kot se je pričakovalo.

Mag. Matej Tonin na čelo Nove Slovenije stopa v najzahtevnejšem trenutku, pred volitvami, ki znajo biti ključne tako za stranko, kot za njegovo politično prihodnost. Bo pod njegovim vodstvom NSi vendarle dosegla tako pričakovani preboj? Takšne okoliščine bodo dale najzanesljivejši odgovor, ali je 34-letni Tonin rojen za velike stvari.

Kako se bo lotil izziva, nam je zaupal v ekskluzivnem pogovoru za Domovino.

Matej Tonin, pred desetimi dnevi ste izvedeli, da je Ljudmila Novak sprejela odločitev o umiku s predsedniške funkcije in še nekaj kasneje, da boste, ob visoki podpori sveta stranke, NSi na volitve popeljali vi. Če začneva po smučarsko; kaj človek občuti, ko mu je naložena takšna odgovornost?

Matej Tonin s svojimi dekleti. Brez podpore družine ne bi sprejel izziva (foto: osebni arhiv)


Najprej sem se vprašal, ali sploh zmorem, ali mi bodo ljudje okrog mene pri tem pomagali, in če me pri tem podpira družina. Ko tovrstna vprašanja dobijo odgovore, je odločitev lažja. Žena mi je v pogovoru dejala, da bo z vsem srcem podprla mojo odločitev, a naj dobro premislim, saj to pomeni še več mene za stranko in malo manj za družino. V stranki, ki velja za družini prijazno, so pokazali razumevanje za to, da imam majhne otroke in bodo moje obveznosti predvsem med vikendi prilagojene družini. Ko sem dobil še proste roke pri oblikovanju svoje najožje ekipe in podporo dosedanje predsednice stranke, je odločitev dozorela in izziv sem sprejel.

Do volitev so štirje meseci, podpora NSi pa se v anketah giblje okrog 5 odstotkov. Na čem temelji vaš optimistični cilj, da na volitvah rezultat podvojite?

Ta optimizem temelji na oceni, da je v Sloveniji več kot petnajst odstotkov ljudi, ki zagovarja iste programske usmeritve, kot jih zagovarja Nova Slovenija. Doslej je bil morda problem v tem, da ljudem nismo znali na enostaven način predstaviti našega programa. S svojo ekipo bom naredil vse, da bomo Sloveniji čim bolj jasno predstavili realne in dobre odgovore na ključne izzive Slovenije.

Zdaj je čas. Deset odstotkov se mi zdi realen in hkrati ambiciozen cilj. Stranka je v preteklosti že dosegala podobne rezultate. Zato želim ta cilj uresničiti. V nasprotnem primeru se bom umaknil in dal priložnost drugemu.

Mnogi NSi priznavajo, da imate najboljši gospodarski program. Ljudem navsezadnje obljubljate višje plače z davčno razbremenitvijo dela, ki je pri nas med najvišjimi na svetu. Logično se zdi, da bi bila temu naklonjena večina Slovencev. Zakaj potem to sporočilo ne prepriča več volivcev, po drugi strani pa nasedajo populizmom brez podlage in vsebine?

[caption id="attachment_141153" align="alignleft" width="319"] Ob družini je k odločitvi ključno pripomogla podpora Ljudmile Novak in možnost izbora najožjih sodelavcev[/caption]

Verjamem, da so ljudem še vedno simpatične rešitve neposrednih finančnih prihodkov iz proračuna, kar zagovarjajo predvsem socialistične, oziroma leve stranke. A takšna politika nima srečnega konca in posledice so dolgoročno nevzdržne. Zato mi zagovarjamo logiko, da naj si država odreže manj od plač zaposlenih. S tem ljudje dobijo možnost, da več trošijo, kar vzpodbudi proizvodnjo, omogoči več delovnih mest, več je investicij ter posledično več prihodkov v proračun. Posledično je tudi več vplačil v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

V naš prostor želimo vnesti bolj zdravorazumski koncept, ki marsikje na Zahodu funkcionira in dokazuje, da se lahko z nižjimi davki v proračun vrne enako ali celo več denarja, ljudje pa imajo dostojne plače. Tisto, kar se država odpove pri plačah, tako ali tako dobi nazaj z DDV-jem preko večje potrošnje.
Naše rešitve bomo ljudem skušali predstaviti na bolj sodoben način, ki jim ne bo vzel veliko časa, hkrati pa bi v njih vzbudil zanimanje za podrobnosti.

Zakaj Slovenci miselnosti, ki jo razlagate, do sedaj še niso osvojili v večji meri?

Zato, ker se politika in mediji v Sloveniji vrtijo predvsem okrog določenih osebnih političnih zgodb, ne razvijajo pa razprave o programih. Prisotnega je tudi preveč populizma in mnogi povedo to, kar je všečno in ne tega, kar je prav. Demagogi ljudem dajejo lažno upanje, realnost pa je popolnoma drugačna. Moja ambicija je, da bi v javnem prostoru vzpostavili čim bolj intenzivno debato o vsebini oz. programskih rešitvah.

Če bi nam uspel majhen pomik naprej, ko ne bi bile več dovolj le parole in lepe besede, temveč tudi konkretne rešitve, bi bilo v Sloveniji drugače.

Mi bomo trdno in močno delali na programu, se pa zavedam, da če tega programa ne bomo ljudem dobro predstavili, ne bomo uspeli. Problem, ki ga ima celotna politika, je, da so vse naše izjave v medijskem prostoru skoncentrirane na 7 do 10 sekund, problemi, ki jih ima Slovenija, pa so mnogo kompleksnejši od tega.

Ampak številni ljudje, obremenjeni z lastnimi problemi in zasičeni političnih prerekanj, politiki pogosto niso pripravljeni nameniti več kot sedem do deset sekund svojega časa. Kako jih naj potem konkretno vsebinsko sporočilo doseže?

Po programski konferenci 17. februarja bomo začeli s posebnim projektom z delovnim naslovom »Slovenija se pogovarja«. Šli bomo po vsej Sloveniji, do ljudi, civilnodružbenih organizacij in podjetij, kjer bomo našo vizijo razvoja Slovenije predstavljali ena na ena in poslušali ljudi.

Naše rešitve bomo ljudem skušali predstaviti na bolj sodoben način, ki jim ne bo vzel veliko časa, hkrati pa bi v njih vzbudil zanimanje za podrobnosti. Na prvem nivoju mora biti torej informacija čim bolj razumljiva, na drugem pa verodostojna razčlenitev zadeve, kar pri nas ni problem, saj imamo svoje rešitve razdelane praktično do zakonskih predlogov. Programsko in vsebinsko je NSi izpopolnjena.

Šarca ljudje volijo zaradi Serpentinška


Analize kažejo, da bi desni sredini na terenu, predvsem v ruralnejših okrajih, mnogo potencialnih glasov lahko odvzel Marjan Šarec s svojo stranko. Kaj lahko podeželskim volivcem ponudite vi, da bodo volili NSi in ne Šarca? 

Ljudje s podeželja, od koder izhajam sam, so navajeni trdega življenja. Ne marajo filozofiranja in prerekanj, temveč želijo videti konkretne rezultate. In to jim bo NSi tudi ponudila. Potrudil se bom, da bo NSi pod mojim vodstvom učinkovita stranka, z jasnimi stališči.

Kar pa se tiče mojega soobčana, njegovega programa še ne poznamo. Dejstvo pa je, da njegova velika podpora izvira predvsem iz humorističnega lika Serpentinška, ki je bil na podeželju zelo popularen, ter iz negativnega, protestniškega odnosa ljudi do obstoječe politike.

V začetku januarja smo izvedli javnomnenjsko raziskavo v treh, za Novo Slovenijo do sedaj najboljših volilnih okrajih na Gorenjskem. Ob primerjavi rezultatov ankete z volilnimi rezultati iz leta 2014 smo prišli do zelo zanimivih ugotovitev. Povprečje 9 odstotkov za NSi je bilo enako tako na volitvah kot v januarski anketi, povprečje SDS pa je iz nekaj pod 30 odstotki (na volitvah 2014) padlo na okrog 15 odstotkov v sedanji anketi.

Vidi se, da Marjan Šarec očitno zmaguje na podeželju, pri čemer polovico podpore jemlje SDS-u, nam pa na nek način onemogoča rast. To je dejstvo, s katerim se bomo morali soočiti in to tako s programsko kot kadrovsko prenovo.
Vidi se, da Marjan Šarec očitno zmaguje na podeželju, pri čemer polovico podpore jemlje SDS-u, nam pa na nek način onemogoča rast.

Pravite, da roko sodelovanja ponujate vsem. S katerim politikom SDS se najbolje razumete?

Ker sem član odbora za obrambo, sva pogosto skupaj z Žanom Mahničem in dr. Vinkom Gorenakom, ki zastopa SDS na mednarodnih konferencah. Z njima se zato najpogosteje družim, imam pa zelo dobre odnose z Jožefom Jerovškom, s katerim se večkrat slišiva in tudi kakšno stvar predebatirava. Pa tudi marsikaterega drugega poslanca SDS vidim kot zelo dobrega, pozitivnega človeka.

Znano je, da ste se na začetku mandata z SMC pogajali tudi o vstopu v vlado Mira Cerarja. Kaj bi bilo recimo danes v Sloveniji drugače, če bi v bila v koaliciji namesto Socialnih demokratov Nova Slovenija?

Zagotovo ne bi dvigovali davkov, temveč bi jih spustili na predkrizno raven. Poskrbeli bi za boljše poslovno okolje, za investicije pa bi spremenili zakonodaje tako, da bi podjetja in tudi posamezniki lažje prihajali do gradbenih in okoljskih dovoljenj. Zmanjšali bi tudi birokracijo. Zlasti pa bi uredili stanje v zdravstvu, ki je sedaj popolnoma nevzdržno in mnogo ljudi zato trpi. Kljub vsemu smo prebogata država, da za zdravljenje naših otrok zbiramo plastične zamaške. In boli me, ko vidim, da je ljudi strah, saj niso prepričani, da bo njihovo zdravljenje potekalo dobro.

Mi smo tudi sicer precej drugačni od SMC-ja, ki je vendarle stranka javnega sektorja in podpira višjo državno potrošnjo. Zavedam se, da bi bili v vladi številni konflikti, saj v NSi ne bi želeli odstopiti od naših osnovnih programskih izhodišč.

Če bi bili v vladi, pa bi bila Slovenija vsekakor bolje pripravljena za naslednjo krizo in ljudem bi se danes bolje godilo.

Spregovoriva kakšno o tem. Leve vlade so krizo blažile predvsem z dvigovanjem davkov in enormnim zadolževanjem države. Slovenija je bila v krizi med bolniki Evrope, sedaj, ko nam gre nekoliko bolje, pa vlada vzrokov za našo bolezen ne odpravlja. Pred novo gospodarsko krizo, ki bo slej kot prej nastopila, tako ostajamo visoko obdavčeni in brez rezerv v zadolževanju. Kaj torej čaka naslednjo vlado, da stori na tem področju?

Naslednja vlada bo v izjemno težkem položaju, ker sedanja v času debelih krav ni opravila domačih nalog. Prav zdaj, ko imamo visoko gospodarsko rast, bi morali prilagajali naše ključne družbene sisteme na prihodnjo situacijo, na negativne demografske trende, na novo krizo, za katero je zgolj vprašanje časa, kdaj bo prišla.

Zaradi visokega javnega dolga, ki je okrog 80 odstotkov BDP, ne bo veliko manevrskega prostora za novo zadolževanje, kar bo zahtevalo varčevanje na številnih področjih. To pa bo ljudi mnogo bolj bolelo, kot bi terjala nujna modernizacija pokojninskega, zdravstvenega, davčnega in socialnega sistema.

Te stvari je potrebno spreminjati, ko je gospodarska rast, saj v krizi manevrskega prostora za spremembe ostane zelo malo.

Vidite kakšno možnost za desnosredinsko vlado po naslednjih volitvah?

Možnost obstaja, je pa v veliki meri odvisno od našega rezultata. Boljši kot bo rezultat NSi, večja je možnost za desnosredinsko vlado.

Edini opozarjamo na demografski problem, ki je tempirana bomba!


Katere so ta trenutek ključne teme, ki bremenijo ljudi, in ima nanje politična desnica ustreznejše odgovore od politične levice?

Nova Slovenija bo pod mojim vodstvom izjemno intenzivna na treh področjih: na modernizaciji pravosodja, zdravstvenega sistema in izboljšanja poslovnega okolja.

Najbolj boleče pri nas je, da ljudje ne zaupajo v državo in institucije, za kar so glavni razlog dvojna merila oziroma občutek, da je enim dovoljeno vse, drugim pa nič. Če si na čuden način pospravil 30 milijonov evrov dobiš tri leta zapora, če pa si v trgovini ukradel petdeset evrov, pa greš v zapor za štiri leta. Takšne nelogične stvari ljudi zelo jezijo. Pravila igre morajo biti v tej državi za vse enaka. Zato je nujno modernizirati pravosodni sistem, ki ima še vedno korenine in mentaliteto preteklega režima, saj edini od vej oblasti ni šel skozi resnično tranzicijo.

V zdravstvenem sistemu lahko z žalostjo spremljamo, kako ljudje celo umirajo v čakalnih vrstah. Imamo zdravstvo, ki razpada vsem na očeh. Pri plači vsak mesec plačujemo za zdravstveno storitve, ko zbolimo, pa ne pridemo na vrsto, oziroma nas sistem prisili v doplačevanje, če želimo pravočasno zdravljenje. V NSi imamo rešitev – reformo, ki bi sistem od sedanjega socialističnega obrnila proti zahodnoevropskemu, kar pomeni, da bo denar končno začel slediti bolniku, ne pa da bomo imeli planske organizacije, ki nam bodo določale kdo in koliko nas bo zdravil. Na ta način se bodo zmanjšale čakalne vrste in presekali bomo s korupcijo.

In tretje, poslovno okolje moramo izboljšati z davčno reformo in z modernizacijo trga dela, da bodo ljudje v Sloveniji z veseljem delali, si tu ustvarjali življenje in tudi investirali.

Prepričan sem, da ima na teh treh področjih Nova Slovenija mnogo boljše, učinkovitejše in bolj uresničljive rešitve od politične levice.
Ključno je vzpostaviti pogoje, da se bodo mladi odločali za več otrok. Za to pa potrebujejo tri stvari: da bodo imeli službe, stanovanja ter okolje, ki bo do večjih družin pozitivno naravnano.

Slovenija ima eno najbolj črnih demografskih slik v Evropi. Rodnost je prenizka za naravno obnavljanje populacije, državo letno zapušča okrog 8 tisoč mladih, izobraženih Slovencev, v približno enakem številu pa prihajajo predvsem nižje izobraženi tujci z Balkana. Vse to pomembno vpliva na delovno in splošno družbeno strukturo. Kje je izvirni greh in kako to spremeniti?

Izvirni greh je v tem, da je politika osredotočena na svoje preživetje na naslednjih volitvah. In zato se z resničnimi problemi, razen nas v NSi, pa še koga, pravzaprav nihče ne ukvarja. V tem mandatu smo edini glasno opozarjali in sklicevali seje zaradi demografskih trendov, ki so tempirana bomba! Ta problem je bil predolgo zanemarjen in tudi če se danes začne rojevati več otrok, bodo potrebna leta, da se bo to poznalo. V prihodnjih desetih letih nas zato čakajo resnični pretresi. Kar 100 tisoč državljanov se bo dodatno upokojilo, kar bo strašen pritisk na zdravstveno in pokojninsko blagajno. Politika se s temi dejstvi enostavno noče soočiti in to je velika napaka.

Opisana situacija bo zahtevala velike prilagoditve zdravstvenega in pokojninskega sistema, a ključno je vzpostaviti pogoje, da se bodo mladi odločali za več otrok. Za to pa potrebujejo tri stvari: da bodo imeli službe, stanovanja ter okolje, ki bo do večjih družin pozitivno naravnano. Materinstvo in očetovstvo mora biti sprejeto kot nekaj pozitivnega, ne pa kot nebodigatreba! To je naša skupna prihodnost.

Če pogledamo preko Alp, po kateri državi v Evropi ali svetu se Slovenija ta trenutek lahko zgleduje?

Za zgled nam je lahko Nemčija, kjer so svojo državo kar dobro pripravili na vse sodobne izzive.

Tudi v smislu reševanja demografskega problema z migrantsko politiko?

Glede tega menim, da se Nemčija problema loteva zelo pragmatično. Pravijo, da danes potrebujejo milijon novih delavcev. Vsekakor se zavedajo, da se njihova družba stara in da za vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter ohranitve sedanjega življenjskega standarda potrebujejo dovolj delovne sile.

Meni je vseeno bližje avstralski sistem. Oni ne odpirajo vrat vsem, ampak zgolj tistim, ki jih kot družba potrebujejo in imajo zanje delovna mesta. Gre za načrtno in izdelano migrantsko politiko, ki bi bila za Slovenijo primernejša.

Zaradi Erjavčeve zunanje politike smo ostali brez zaveznikov


Danes je zahodni svet na področju vrednot vse bolj prežet z liberalizmom in vsemi njegovimi posledicami. Proti temu so se, kot pravijo, na vrednotne okope krščanske kulture in dediščine, postavile države Višegrajske skupine. Pri tem sta predvsem Poljska in Madžarska znašle tudi pod kritiko Evropske unije. Kako vi gledate na stališča držav Višegrajske skupine?

Če si član Evropske unije, je treba sprejemati dobre in slabe plati. Te države so iz različnih fondov EU počrpale ogromno denarja, kar je prispevalo tudi k cvetočemu gospodarstvu in temu, da nas je Češka dohitela ter na nekaterih področjih tudi prehitela.

Sam bi se znotraj EU boril, da bi ta kot celota sprejela drugačne odločitve in se ne bi šel nekakšne samosvoje politike znotraj EU. To namreč prispeva k razdeljenosti unije, kar pa je v interesu marsikatere svetovne velesile, denimo Rusije. Razdeljeni smo pač šibkejši. In šibkejša EU ni več močan porok za blaginjo in zlasti za mir.

Vsekakor pa so določene politike in usmeritve Višegrajske četverice prave.
Moti me, da se zunanji minister obnaša zelo neodgovorno ter da je slovenska zunanja politika talec njegovih notranjepolitičnih interesov.

Je v tem kontekstu preveč prorusko usmerjena tudi slovenska zunanja politika?

Ocenjujem, da slovenska zunanja politika ni preveč prorusko usmerjena, temveč je usmerjena samo prorusko. Poglejte samo, kolikokrat je naš zunanji minister obiskal Rusijo in kolikokrat ZDA. Moti me, da se zunanji minister obnaša zelo neodgovorno ter da je slovenska zunanja politika talec njegovih notranjepolitičnih interesov. Minister Karl Erjavec nam je  naredil veliko škode pri arbitraži, zdaj pa nam dela škodo še pri palestinskem vprašanju.

Kam takšna zunanja politika Slovenijo umešča v mednarodnih odnosih?

Slovenija je pod zunanjepolitičnim vodstvom Karla Erjavca zdrsnila v izolacijo. Mi praktično nimamo več nobenih pravih zavezništev, čeprav mednarodna skupnost danes temelji prav na tem. Po eni strani želimo imeti primat na Balkanu, a nam ga odvzema Hrvaška. Po drugi strani pa želimo biti povezani z najrazvitejšimi, kjer pa nas nihče več ne jemlje resno. Brez pravih zavezništev pač ne moremo uspeti, kar se kaže tudi pri uresničevanju arbitražne odločitve.

Čaka nas industrijska revolucija 4.0


Dotakniva se še nekaterih novitet, ki ste jih napovedali ob sprejetju vodenja NSi. Omenjali ste digitalizacijo. Ljudje ob tem najbrž pomislijo na stvari kot so elektronske volitve, tablični računalniki v šolah, poslovanje s kriptovalutami ali kaj takšnega. Kaj točno ste z digitalizacijo mislili Vi?

V najbolj osnovnem smislu sem imel v mislih internet, po možnosti optičen, ki bi ga pripeljali v vsako slovensko vas, v vsako slovensko hišo. Naslednja je usmeritev v t. i. industrijsko revolucijo 4.0. Danes informacijska tehnologija izjemno prispeva k temu, da se poslovni procesi v številnih podjetjih izboljšujejo, avtomatizirajo in pospešujejo. V to smer gre razviti svet in če tem trendom ne bomo sledili, bomo zaostali in izgubili delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki prinašajo višje plače. In tretjič, v vsakodnevno upravljanje države je potrebno pripeljati čim več informatike. Informacijska tehnologija bi lahko prispevala tako k zmanjšanju korupcije kot večji hitrosti poslovanja z upravnimi enotami in drugimi javnimi službami.

Kaj pa varstvo okolja? Če karikiram - bomo zaprli TEŠ in postavili vetrne elektrarne, elektrificirali vozni park in prepovedali plastične vrečke?

Predvsem je pomemben intenziven premik k obnovljivim virom energije. Pri tem imamo mnogo potenciala predvsem pri vodi, recimo na Muri in še kje. Norost je, da ne omogočamo gradenj malih hidroelektrarn, saj imamo ogromno manjših potokov, a je nemogoče priti do dovoljenja. Svet se dramatično pomika proti obnovljivim virom energije, mi pa še vedno tretjino elektrike pridobivamo iz termoenergije, tretjino pa iz jedrskega vira.

Za konec: govorili ste o izzivih, ki nas čakajo do leta 2030. Kateri so trije glavni za Slovenijo in trije glavni za EU kot celoto?

Za Slovenijo so to predvsem negativni demografski trendi z vsem, kar potegnejo za seboj, visok javni dolg ter poslovno okolje. Za EU pa prav tako slaba demografska slika, naša evropska identiteta, kjer se velja ozreti tudi na naše krščanske korenine, ter vloga Evropske unije v globalnem svetu. Če bomo želeli biti globalni igralec, bomo morali poenotiti zunanjo politiko in se postaviti na lastne noge pri obrambnih silah.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27