(INTERVJU 2.del) "Učitelji so preobremenjeni s stvarmi, ki ne sodijo v šolo" Marija Žabjek in dr. Silvo Šinkovec, Društvo katoliških pedagogov.
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja smo se s predsednico Društva katoliških pedagogov Slovenije Marijo Žabjek in duhovnim asistentom, jezuitom dr. Silvom Šinkovcem pogovarjali o delovanju društva, ki letos praznuje 30 let, vlogi katoliških pedagogov v javnih in katoliških šolah ter izzivih, s katerimi se srečuje slovenska šola.
V drugem delu pa smo se z njima pogovarjali o konkretnih problemih v šoli. Od preobremenjenosti, ki jo čutijo otroci, starši in učitelji, invazivnega vstopa staršev v šolski prostor, učencih z odločbami o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami in vizijami za prihodnost.
V zvezi s šolo se veliko govori o preobremenjenosti otrok, staršev in učiteljev. So učitelji v šoli res preobremenjeni? Kje vidite razloge za to?
Marija Žabjek: Rekla bi, da so preobremenjeni, ampak s stvarmi, ki ne sodijo v šolo. Učitelji z nepotrebno administracijo, in z doslednim spoštovanje pravno-upravnih predpisov. To učitelja obremenjuje. Učitelj je učitelj z dušo in srcem, ne pa administrativni delavec. Ker učitelji ne delajo kar je njihovo osnovno poslanstvo, se čutijo preobremenjeni. Otroci pa so zasuti z mnogimi nepotrebnimi podatki. Veliko pa je snovi, ki jo v njihovi razvojni stopnji niso sposobni razumeti.
Dr. Silvo Šinkovec: Verjamem, da so v določenih trenutkih preobremenjeni otroci, starši in učitelji. Bodisi zaradi nepotrebne administracije, zaradi prenapihnjenih učnih načrtov, ki bi jih bilo potrebno skrčiti. To ne uspe nobeni reformi, zaradi interesov posameznih strok. Povsod ponavljamo, da naj bi se učenec naučil samostojno razmišljati, ampak tega se težko nauči, ker je ves čas zasut s podatki.
Največja obremenjenost pa niso ne zvezki ne knjige ne učbeniki ne podatki, ampak odnosi. Ljudje najbolj trpimo zaradi slabih medčloveških odnosov. Otroci doma zaradi staršev, ker starši niso kos sami sebi, se ločujejo, so zasvojeni, so preobremenjeni v službah, zato otrokom niso na voljo in to je za otroka največja bolečina. To je težje, bolj kot cela šola. Otroci so obremenjeni tudi zaradi odnosov v šoli, veliko je medvrstniškega nasilja. Zato moramo več delati na socialnih veščinah. Učitelj je preobremenjen, ker je preveč sam in premalo v kolektivu. Šolskih zbornic ni več, kolektivnega duha ni več, učitelji so se umaknili v kabinete in na spletne strani.
Kako tako preobremenjenost z odnosi razreševati?
Dr. Silvo Šinkovec: Opažam veliko pomanjkanje človeškosti. Uvajal sem šolo za starše in še vedno spodbujamo preko raznoraznih načinov, da bi se je starši udeležili. Ne samo kot predavanja, kjer jim nudimo najboljša predavanja o vzgoji. Šola za starše je prostor, kjer se lahko pogovarjajo o sebi in o svoji starševski izkušnji.
Velikokrat praznino odnosov nadomeščajo s tem, da starši otroke prezaposlijo z raznimi krožki in potem tekajo za njimi, namesto, da bi z njimi preživljali kakovosten čas. To je pa druga obremenjenost, ki ni šolska, ki je pošolska, zaradi raznih ambicij.
Učitelji se pritožujejo nad starši, ki vedno bolj invazivno vstopajo v šolski prostor. Na šolah uvajajo t.i. črte zaupanja, kjer označujejo, do kam starši smejo in od kod naprej gre otrok lahko sam. Ob koncu šolskega leta pridejo starši v šolo v spremstvu odvetnikov. Je tega res vedno več?
Marija Žabjek: To so posamezni starši. Tisti, ki za svojega otroka niso naredili kar bi morali, iščejo nadomestilo, češ za otroka naredim vse. Dokler ne pride do zapletov, jih ne zanima, kaj se v šoli dogaja. Ko pa se zaplete, pa pridejo z odvetnikom. Čeprav tega ni veliko, je pa za učitelja obremenjujoče. Iz izkušenj vem, da smo vse probleme z otrokom rešili, če so nas starši v teh prizadevanju podprli. Če pa smo ostali vsak na svojem bregu, se ni dobro končalo. Sodelovanje s šolo je potrebno, nujno in hvaležno, sodelovanje advokatov pa ne daje želenih rezultatov.
Dr. Silovo Šinkovec: Razen, ko gre za res konkretne primer, ko gre lahko za kazniva dejanja, takrat je to potrebno. Ko je to utemeljeno, je to pravilni postopek. Ko pa gre za ocene, advokati advokati v šoli nimajo kaj delati.
Vesel sem, da imamo v Sloveniji organizacijo povezanih staršev, Zvezo aktivov svetov staršev. Vedno sem zagovarjal, da šola s starši ustvarja čimbolj sodelovalen donos. V sodelovanju se lahko reši večino problemov v dobro otrok. Takoj ko gremo v konflikten model, bo vedno otrok na slabšem. V Zvezi se starši lahko učijo kulture odnosa s šolo. Pomembno je, da so starši med seboj povezani. Kulturo dialoga pa mora gojiti tudi šola.
Vsako leto je več tudi učencev z odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami. So te številke upravičene? Konec devetega razreda ima odločbo skoraj vsak 10 osnovnošolec. Kje vidite razloge za to in kje so rešitve?
Marija Žabjek: To težko ocenjujem, a mislim, da je tega preveč. Nekateri starš iščejo kako bi otroku olajša delo. S tem pa ga prikrajšajo za dragoceno izkušnjo, da se bori sam in je lahko ponosen, da mu je uspelo. Če so vzroki pravi, je prav, da jim omogočamo kar se da normalne pogoje za delo in doseganje rezultatov.
Dr. Silvo Šinkovec: Vzrokov za to je več. V prvi vrsti je patologija. V vsaki družbi so neka odstopanja in zato imamo tudi posebne organizacije, ki se temu posvečajo. Sodobna pedagogika skuša zmanjšat vlogo posebnih zavodov in čim več otrok vključiti v redno šolo. Integracija in inkluzija sta pomembni. Zgodi pa se, da marsikatere šole niso pripravljene in usposobljene za delo s takimi učenci. To so politične napake, saj so bili sprejeti zakoni, ki včasih niso strokovni, včasih pa ni dovolj časa za implementacijo.
Drug velik problem pa je, da danes družine ne delujejo več. Veliko otrok živi v družini, ki je razbita. Oče in mama sta nekaj časa skupaj, potem eden od njiju izgine. Otrok ostane z enim in to je za otroka stresno, obremenjujoče. Otrok težko deluje v tej čustveni razpetosti. Včasih niti fizično ne ve, kje je njegov dom, kje ima stvari, kdo skrbi za njega, kdo ga zares pozna. Prihajajo novi partnerji, ki vstopajo v njegov svet. Otrok se prilagaja, toda težko dela v šoli z vsemi zahtevami. Tudi zato se množijo otroci, ki potrebujejo dodatno oporo.
Tretji razlog za večje število teh otrok pa so nezdravo ambiciozni starši, ki hočejo s tem, da ima nekdo dodatno pomoč, zagotoviti boljši uspeh. Kot nadomestilo inštrukcij. Ne dvomim, da to počnejo z dobrim namenom. Včasih pa s tem otroka le ožigosajo, mu dajo nalepko z negativnim sporočilom, z dvomom vase. S tem otroku jemljejo samozavest in zaupanje. Sporočajo mu: Ti sam ne zmoreš. Če hočemo zares videti, koliko je otrok sposoben, se moramo umakniti in ga opazovati, da vidimo kako se znajde. Če ga ne znamo pustiti, ga naredimo hromega. Nikoli ne bo znal sam hoditi, vedno bo rabil pomoč, podporo, smerokaze.
Izzivov za učitelje je tako več kot dovolj. Koliko jih na to pripravijo fakultete? Nekaj so seveda izkušnje, kako pa je z začetniki?
Marija Žabjek: Preveč je teorije, za delo v razredu pa nisi pripravljen dovolj. Pred leti je začetnik lahko na šolah opravljal pripravništvo. Prizadevni mentorji so bili začetniku lahko v veliko pomoč. Zadnja leta pa začetniki teh možnosti nimajo več. Zato bi bilo več prakse med študijem dobrodošle.
Dr. Silvo Šinkovec: Noben študij ne bo nikogar pripravil za to, da bo strokovnjak na svojem področju. Študij ti da osnove znanja. Vsak človek pa mora potem delati naprej. Praksa je potrebna, za pridobivanje veščin. Toda, ne samo praksa, tudi stalno intelektualno delo. Fakulteta bi mora narediti več tudi pri teoriji. Stroka v določenih segmentih spi, to si upam trditi. Imamo vzgojni načrt v osnovnih šolah in če nekdo, ki konča 5 let študija na pedagoški fakulteti ne ve, kaj je vzgojni načrt in kaj z njim narediti, ni pripravljen za šolsko delo. Če nekdo, ki danes končal fakulteto in bo jutri stopil v šolski razred ne ve, kaj pomeni biti razrednik, ni pripravljen na šolsko delo. Tretja pomanjkljivost je, da učitelji niso pripravljeni na odnos s starši. Redno bodo morali komunicirati z njimi, preko telefona, mailov, osebnih pogovorov, sestankov. Za revijo Vzgoja sem se pogovarjal z dekanjo Pedagoške fakultete, ki je povedala, da se zavedajo tega manjka, ampak da v predmetniku ne bodo nič spremenili.
V Sloveniji je okrog 40.000 pedagoških delavcev. Nazadnje smo jih videli na protestih, ki jih je organiziral sindikat. Kako gledate na tako družbeno udejstvovanje? So učitelji še nek steber družbe, družbena kritik?
Dr. Silvo Šinkovec: Takrat smo videli učitelja, ki je bil motiviran s strani sindikata. Če bi rekli, da je sindikat nek strokovni organ, ki motivira učitelje tudi za kaj drugega, bi jih videli še kje drugje, ampak to je vprašanje za sindikaliste. Sicer pa vidimo učitelje v vseh porah družbe: od septembra do junija učitelji organizirajo nešteto proslav, motivirajo otroka, režirajo dramske igre… Aktivni so tudi v svojih župnijah, društvih, saj imajo čut za človeka in znajo delati z ljudmi. Ne vsi, ampak mnogi učitelji so zelo aktivni in take aktivnost v društvu tudi podpiramo.
Marija Žabjek: Mnogokrat smo medijsko prezrti, sindikati pa namenoma medijsko podprti. Zato javnost učitelje spoznava samo skozi sindikalna gibanja.
Je potem tako medijsko poročanje in delovanje sindikata zloraba učiteljev?
Marija Žabjek: Da in zloraba učiteljeve avtoritete.
Dr. Silvo Šinkovec: Medijska podoba je nekaj drugega kot realna podoba, zato se nam zdi, da učiteljev ni nikjer, dejansko pa so. Nekatere sindikalne kampanje, služijo nekim političnim interesom.
Kakšne spremembe bi si za šolski sistem želeli v vašem društvu?
Marija Žabjek: Predvsem bi si želeli boljše medsebojne odnose. V življenju so medsebojni odnosi pomembni, še posebej v šoli. Učne načrte bi morala pripraviti stroka, ne pa lobiji, ki se borijo za svoj košček kruha.
Dr. Silvo Šinkovec: Vprašanj je veliko. Če smo zelo konkretni. V osnovnih šolah imamo uveden vzgojni načrt, kakovost vzgojnih načrtov pa je vprašljiva. Projekt vzgojnega načrta potrebuje nadgradnjo. Tukaj bi takoj pognal kolo, da se naredi mnogo več. Drugo pomembno področje je odnos do domovine. Še vedno smo zelo mačehovski v odnosu do svoje države. Premalo naredimo, da bi mlad človek vzljubil svojo domačo zemljo, zgodovino, svoj jezik itd. To je nekaj kar krepi narodno identiteto. Brez tega v globalnem svetu ne bomo preživeli, zato moramo narediti mnogo več za lastno identiteto. Tretje področje je področje vrednot, etike. Če otrok ne bo vedel, da je pomembno, da ne krademo, da smo pošteni, da govorimo resnico… To so temeljne vrednote za preživetje civilizacije.
Pred nami so počitnice. Kaj v teh dveh mesecih naredit s šolo?
Marija Žabjek: Menim, da smo ves čas v šoli, šoli odnosov, spoštovanja, življenja z naravo. Učenje šolske snovi pa naj počaka do jeseni.
Dr. Silvo Šinkovec: Šola mora iti malo počivat, zvezki, torba, morajo počivati v kotu. To pa ne pomeni, da mora otrok izklopiti zvedavost, ko bo plezal na drevo, ko bo šel na morje. Ko bo opazoval, bo razmišljal. Tako šola živi v njem. Biti v naravi, na zraku, gibati se, biti z ljudmi, ki jih imaš rad, vzeti si čas drug za drugega, se povezati z družino, da se družina spet ujame v teh počitniških časih, da potem vse lažje teče. In seveda posvetiti nekaj časa tudi duhovnosti. To velja za učitelje kot tudi za starše in učence.
Društvo katoliških pedagogov Slovenije v prihajajočem šolskem letu pripravlja veliko različnih seminarjev za osebno in strokovno rast. Seminarji so namenjeni pedagoškim delavcem, staršem in drugim posameznikom, ki želijo osebno in strokovno rast. V šolskem letu 2019/20 se lahko udeležite seminarjev: Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok, Medvrstniško nasilje, Učitelji, starši, učenci - ustvarjanje spodbudnega odnosa, Inteligentna čustva, Supervizija za pedagoške delavce, Šola za starše in druge. Več o delovanju društva in njihovih programih pa lahko preberete na njihovi spletni strani.
V drugem delu pa smo se z njima pogovarjali o konkretnih problemih v šoli. Od preobremenjenosti, ki jo čutijo otroci, starši in učitelji, invazivnega vstopa staršev v šolski prostor, učencih z odločbami o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami in vizijami za prihodnost.
V zvezi s šolo se veliko govori o preobremenjenosti otrok, staršev in učiteljev. So učitelji v šoli res preobremenjeni? Kje vidite razloge za to?
Marija Žabjek: Rekla bi, da so preobremenjeni, ampak s stvarmi, ki ne sodijo v šolo. Učitelji z nepotrebno administracijo, in z doslednim spoštovanje pravno-upravnih predpisov. To učitelja obremenjuje. Učitelj je učitelj z dušo in srcem, ne pa administrativni delavec. Ker učitelji ne delajo kar je njihovo osnovno poslanstvo, se čutijo preobremenjeni. Otroci pa so zasuti z mnogimi nepotrebnimi podatki. Veliko pa je snovi, ki jo v njihovi razvojni stopnji niso sposobni razumeti.
Največja obremenjenost pa niso ne zvezki ne knjige ne učbeniki ne podatki, ampak odnosi. Ljudje najbolj trpimo zaradi slabih medčloveških odnosov.
Dr. Silvo Šinkovec: Verjamem, da so v določenih trenutkih preobremenjeni otroci, starši in učitelji. Bodisi zaradi nepotrebne administracije, zaradi prenapihnjenih učnih načrtov, ki bi jih bilo potrebno skrčiti. To ne uspe nobeni reformi, zaradi interesov posameznih strok. Povsod ponavljamo, da naj bi se učenec naučil samostojno razmišljati, ampak tega se težko nauči, ker je ves čas zasut s podatki.
Največja obremenjenost pa niso ne zvezki ne knjige ne učbeniki ne podatki, ampak odnosi. Ljudje najbolj trpimo zaradi slabih medčloveških odnosov. Otroci doma zaradi staršev, ker starši niso kos sami sebi, se ločujejo, so zasvojeni, so preobremenjeni v službah, zato otrokom niso na voljo in to je za otroka največja bolečina. To je težje, bolj kot cela šola. Otroci so obremenjeni tudi zaradi odnosov v šoli, veliko je medvrstniškega nasilja. Zato moramo več delati na socialnih veščinah. Učitelj je preobremenjen, ker je preveč sam in premalo v kolektivu. Šolskih zbornic ni več, kolektivnega duha ni več, učitelji so se umaknili v kabinete in na spletne strani.
Kako tako preobremenjenost z odnosi razreševati?
Dr. Silvo Šinkovec: Opažam veliko pomanjkanje človeškosti. Uvajal sem šolo za starše in še vedno spodbujamo preko raznoraznih načinov, da bi se je starši udeležili. Ne samo kot predavanja, kjer jim nudimo najboljša predavanja o vzgoji. Šola za starše je prostor, kjer se lahko pogovarjajo o sebi in o svoji starševski izkušnji.
Velikokrat praznino odnosov nadomeščajo s tem, da starši otroke prezaposlijo z raznimi krožki in potem tekajo za njimi, namesto, da bi z njimi preživljali kakovosten čas.
Velikokrat praznino odnosov nadomeščajo s tem, da starši otroke prezaposlijo z raznimi krožki in potem tekajo za njimi, namesto, da bi z njimi preživljali kakovosten čas. To je pa druga obremenjenost, ki ni šolska, ki je pošolska, zaradi raznih ambicij.
Učitelji se pritožujejo nad starši, ki vedno bolj invazivno vstopajo v šolski prostor. Na šolah uvajajo t.i. črte zaupanja, kjer označujejo, do kam starši smejo in od kod naprej gre otrok lahko sam. Ob koncu šolskega leta pridejo starši v šolo v spremstvu odvetnikov. Je tega res vedno več?
Marija Žabjek: To so posamezni starši. Tisti, ki za svojega otroka niso naredili kar bi morali, iščejo nadomestilo, češ za otroka naredim vse. Dokler ne pride do zapletov, jih ne zanima, kaj se v šoli dogaja. Ko pa se zaplete, pa pridejo z odvetnikom. Čeprav tega ni veliko, je pa za učitelja obremenjujoče. Iz izkušenj vem, da smo vse probleme z otrokom rešili, če so nas starši v teh prizadevanju podprli. Če pa smo ostali vsak na svojem bregu, se ni dobro končalo. Sodelovanje s šolo je potrebno, nujno in hvaležno, sodelovanje advokatov pa ne daje želenih rezultatov.
Dr. Silovo Šinkovec: Razen, ko gre za res konkretne primer, ko gre lahko za kazniva dejanja, takrat je to potrebno. Ko je to utemeljeno, je to pravilni postopek. Ko pa gre za ocene, advokati advokati v šoli nimajo kaj delati.
Vesel sem, da imamo v Sloveniji organizacijo povezanih staršev, Zvezo aktivov svetov staršev. Vedno sem zagovarjal, da šola s starši ustvarja čimbolj sodelovalen donos. V sodelovanju se lahko reši večino problemov v dobro otrok. Takoj ko gremo v konflikten model, bo vedno otrok na slabšem. V Zvezi se starši lahko učijo kulture odnosa s šolo. Pomembno je, da so starši med seboj povezani. Kulturo dialoga pa mora gojiti tudi šola.
Vsako leto je več tudi učencev z odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami. So te številke upravičene? Konec devetega razreda ima odločbo skoraj vsak 10 osnovnošolec. Kje vidite razloge za to in kje so rešitve?
Marija Žabjek: To težko ocenjujem, a mislim, da je tega preveč. Nekateri starš iščejo kako bi otroku olajša delo. S tem pa ga prikrajšajo za dragoceno izkušnjo, da se bori sam in je lahko ponosen, da mu je uspelo. Če so vzroki pravi, je prav, da jim omogočamo kar se da normalne pogoje za delo in doseganje rezultatov.
Tretji razlog za večje število teh otrok pa so nezdravo ambiciozni starši, ki hočejo s tem, da ima nekdo dodatno pomoč, zagotoviti boljši uspeh. Kot nadomestilo inštrukcij. Ne dvomim, da to počnejo z dobrim namenom. Včasih pa s tem otroka le ožigosajo, mu dajo nalepko z negativnim sporočilom, z dvomom vase.
Dr. Silvo Šinkovec: Vzrokov za to je več. V prvi vrsti je patologija. V vsaki družbi so neka odstopanja in zato imamo tudi posebne organizacije, ki se temu posvečajo. Sodobna pedagogika skuša zmanjšat vlogo posebnih zavodov in čim več otrok vključiti v redno šolo. Integracija in inkluzija sta pomembni. Zgodi pa se, da marsikatere šole niso pripravljene in usposobljene za delo s takimi učenci. To so politične napake, saj so bili sprejeti zakoni, ki včasih niso strokovni, včasih pa ni dovolj časa za implementacijo.
Drug velik problem pa je, da danes družine ne delujejo več. Veliko otrok živi v družini, ki je razbita. Oče in mama sta nekaj časa skupaj, potem eden od njiju izgine. Otrok ostane z enim in to je za otroka stresno, obremenjujoče. Otrok težko deluje v tej čustveni razpetosti. Včasih niti fizično ne ve, kje je njegov dom, kje ima stvari, kdo skrbi za njega, kdo ga zares pozna. Prihajajo novi partnerji, ki vstopajo v njegov svet. Otrok se prilagaja, toda težko dela v šoli z vsemi zahtevami. Tudi zato se množijo otroci, ki potrebujejo dodatno oporo.
Tretji razlog za večje število teh otrok pa so nezdravo ambiciozni starši, ki hočejo s tem, da ima nekdo dodatno pomoč, zagotoviti boljši uspeh. Kot nadomestilo inštrukcij. Ne dvomim, da to počnejo z dobrim namenom. Včasih pa s tem otroka le ožigosajo, mu dajo nalepko z negativnim sporočilom, z dvomom vase. S tem otroku jemljejo samozavest in zaupanje. Sporočajo mu: Ti sam ne zmoreš. Če hočemo zares videti, koliko je otrok sposoben, se moramo umakniti in ga opazovati, da vidimo kako se znajde. Če ga ne znamo pustiti, ga naredimo hromega. Nikoli ne bo znal sam hoditi, vedno bo rabil pomoč, podporo, smerokaze.
Izzivov za učitelje je tako več kot dovolj. Koliko jih na to pripravijo fakultete? Nekaj so seveda izkušnje, kako pa je z začetniki?
Marija Žabjek: Preveč je teorije, za delo v razredu pa nisi pripravljen dovolj. Pred leti je začetnik lahko na šolah opravljal pripravništvo. Prizadevni mentorji so bili začetniku lahko v veliko pomoč. Zadnja leta pa začetniki teh možnosti nimajo več. Zato bi bilo več prakse med študijem dobrodošle.
Dr. Silvo Šinkovec: Noben študij ne bo nikogar pripravil za to, da bo strokovnjak na svojem področju. Študij ti da osnove znanja. Vsak človek pa mora potem delati naprej. Praksa je potrebna, za pridobivanje veščin. Toda, ne samo praksa, tudi stalno intelektualno delo. Fakulteta bi mora narediti več tudi pri teoriji. Stroka v določenih segmentih spi, to si upam trditi. Imamo vzgojni načrt v osnovnih šolah in če nekdo, ki konča 5 let študija na pedagoški fakulteti ne ve, kaj je vzgojni načrt in kaj z njim narediti, ni pripravljen za šolsko delo. Če nekdo, ki danes končal fakulteto in bo jutri stopil v šolski razred ne ve, kaj pomeni biti razrednik, ni pripravljen na šolsko delo. Tretja pomanjkljivost je, da učitelji niso pripravljeni na odnos s starši. Redno bodo morali komunicirati z njimi, preko telefona, mailov, osebnih pogovorov, sestankov. Za revijo Vzgoja sem se pogovarjal z dekanjo Pedagoške fakultete, ki je povedala, da se zavedajo tega manjka, ampak da v predmetniku ne bodo nič spremenili.
V Sloveniji je okrog 40.000 pedagoških delavcev. Nazadnje smo jih videli na protestih, ki jih je organiziral sindikat. Kako gledate na tako družbeno udejstvovanje? So učitelji še nek steber družbe, družbena kritik?
Dr. Silvo Šinkovec: Takrat smo videli učitelja, ki je bil motiviran s strani sindikata. Če bi rekli, da je sindikat nek strokovni organ, ki motivira učitelje tudi za kaj drugega, bi jih videli še kje drugje, ampak to je vprašanje za sindikaliste. Sicer pa vidimo učitelje v vseh porah družbe: od septembra do junija učitelji organizirajo nešteto proslav, motivirajo otroka, režirajo dramske igre… Aktivni so tudi v svojih župnijah, društvih, saj imajo čut za človeka in znajo delati z ljudmi. Ne vsi, ampak mnogi učitelji so zelo aktivni in take aktivnost v društvu tudi podpiramo.
Marija Žabjek: Mnogokrat smo medijsko prezrti, sindikati pa namenoma medijsko podprti. Zato javnost učitelje spoznava samo skozi sindikalna gibanja.
Je potem tako medijsko poročanje in delovanje sindikata zloraba učiteljev?
Marija Žabjek: Da in zloraba učiteljeve avtoritete.
Dr. Silvo Šinkovec: Medijska podoba je nekaj drugega kot realna podoba, zato se nam zdi, da učiteljev ni nikjer, dejansko pa so. Nekatere sindikalne kampanje, služijo nekim političnim interesom.
Drugo pomembno področje je odnos do domovine. Še vedno smo zelo mačehovski v odnosu do svoje države. Premalo naredimo, da bi mlad človek vzljubil svojo domačo zemljo, zgodovino, svoj jezik itd. To je nekaj kar krepi narodno identiteto. Brez tega v globalnem svetu ne bomo preživeli, zato moramo narediti mnogo več za lastno identiteto.
Kakšne spremembe bi si za šolski sistem želeli v vašem društvu?
Marija Žabjek: Predvsem bi si želeli boljše medsebojne odnose. V življenju so medsebojni odnosi pomembni, še posebej v šoli. Učne načrte bi morala pripraviti stroka, ne pa lobiji, ki se borijo za svoj košček kruha.
Dr. Silvo Šinkovec: Vprašanj je veliko. Če smo zelo konkretni. V osnovnih šolah imamo uveden vzgojni načrt, kakovost vzgojnih načrtov pa je vprašljiva. Projekt vzgojnega načrta potrebuje nadgradnjo. Tukaj bi takoj pognal kolo, da se naredi mnogo več. Drugo pomembno področje je odnos do domovine. Še vedno smo zelo mačehovski v odnosu do svoje države. Premalo naredimo, da bi mlad človek vzljubil svojo domačo zemljo, zgodovino, svoj jezik itd. To je nekaj kar krepi narodno identiteto. Brez tega v globalnem svetu ne bomo preživeli, zato moramo narediti mnogo več za lastno identiteto. Tretje področje je področje vrednot, etike. Če otrok ne bo vedel, da je pomembno, da ne krademo, da smo pošteni, da govorimo resnico… To so temeljne vrednote za preživetje civilizacije.
Pred nami so počitnice. Kaj v teh dveh mesecih naredit s šolo?
Marija Žabjek: Menim, da smo ves čas v šoli, šoli odnosov, spoštovanja, življenja z naravo. Učenje šolske snovi pa naj počaka do jeseni.
Dr. Silvo Šinkovec: Šola mora iti malo počivat, zvezki, torba, morajo počivati v kotu. To pa ne pomeni, da mora otrok izklopiti zvedavost, ko bo plezal na drevo, ko bo šel na morje. Ko bo opazoval, bo razmišljal. Tako šola živi v njem. Biti v naravi, na zraku, gibati se, biti z ljudmi, ki jih imaš rad, vzeti si čas drug za drugega, se povezati z družino, da se družina spet ujame v teh počitniških časih, da potem vse lažje teče. In seveda posvetiti nekaj časa tudi duhovnosti. To velja za učitelje kot tudi za starše in učence.
Društvo katoliških pedagogov Slovenije v prihajajočem šolskem letu pripravlja veliko različnih seminarjev za osebno in strokovno rast. Seminarji so namenjeni pedagoškim delavcem, staršem in drugim posameznikom, ki želijo osebno in strokovno rast. V šolskem letu 2019/20 se lahko udeležite seminarjev: Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok, Medvrstniško nasilje, Učitelji, starši, učenci - ustvarjanje spodbudnega odnosa, Inteligentna čustva, Supervizija za pedagoške delavce, Šola za starše in druge. Več o delovanju društva in njihovih programih pa lahko preberete na njihovi spletni strani.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
21 komentarjev
IgorP
mala slovenka
Po zaslugi Tita je Sabotinski grič v Sloveniji in še velik del Primorske!!!! Govorim samo o dejstvih!!! Zakaj pa živiš v Slovenije, če so ti jo priborili veleosovraženi partizani oz. komunisti???? Zahtevajte priključitev k Italiji in to takoj!!!!
IgorP
mala slovenka
Ti še sama ne veš, kako si zlorabljena s strani desnih! Povej samo en del ozemlja današnje Slovenije za katerega so se borili Domobranci??? Ozemlje Dravske banovine je pri tem izvzeto!!!!! Potem pa kot ponavadi, vse tiho je bilo!!! Znate samo zaničevati ozemeljske pridobitve NOB-ja, to pa preprosto zato, ker svojih nimate in jih ne morete hvaliti!!! Vedno bolj kažete, da je za vas vera nad državo!!!!!
Kraševka
Jaz sem podedovala Slovensko zemljo od mojih prednikov SLOVENCEV.
In po mojem gozdu sprehajajo pse tudi ljudje prišleki iz bivše Juge. Torej kaj govoriš koliko zemlje sem prispevala in trdiš, da niti mm. Pri nas lepo živijo ljudje, ki imajo v Srbiji v lasti zemljo, koristijo pa vse bonitete Slovenije. Igor, ali tem kaj očitaš?
Igor, RK in Karitas pomagata ljudem, tako kot uradna medicina, posebno pri zasvojenosti. Če bi hotel, bi pomagali tudi tebi. Pomoč je humano dejanje, mar ne?
Zemlje imam več kot milimeter (o katerem dvomiš) in vsa je v Sloveniji, od katere plačujem davke. Po mojem gozdu pa se sprehajajo lovci in zveri.... Naj ti povem, da prispevam več, kot prejemam. Tako, da tvoj "mm", ne drži vode.
IgorP
Kraševka Ne pljuvaj po Titu, ki ti je prinesel več Primorske, kot milijon Domobrancev skupaj!!!! Kateri milimeter tvoje zemlje je v Slovenijo prinesel Domobranec??? O tem je govora!!!
Kraševka
mala slovenka, 23.6. ob 8,27
Zelo lepo si napisala. Tudi meni se Igor smili, pa mu ni pomoči.
Titoizem, je kot mamilo in opije ljudi, ki jim literatura ni kaj dosti mar.
Ni jim pomoči, takim, kot je Igor, dzi... in nevidni.... Vse razlage so v prazno.
Mi vztrajni pa jim odgovarjamo, z dobrim in "širšim" namenom za Slovenskega človeka, da bi zasijala svetlejša bodočnost.
IgorP
Kraševka Katero vejo medicine imaš končano, da postavljaš diagnoze o ljudeh???? Še najmanj potrebujem vašo pomoč!! Če pa si Domovino predstavljate, kot desničarski portal, ste močno zgrešili svojo domovino, če si jo upate tako imenovati, ker desničarji s svojim delovanjem v polpretekli zgodovini niste prispevali niti milimetra ozemlja za obseg današnje Slovenije!! DA, NITI MILIMETRA!!!
IgorP
mala slovenka
Najbolj ste tečni s temi opranimi možgani!!!! Če si se spustila na nivo muhe, pa tam tudi ostani!! In odgovor Rodetu in vam, njegovim podrepnikom:" Ne čutim se kristjana, sem pa človek!"
MEFISTO
Tebi je lahko, ker se ne čutiš kristjana. Zlahka boš sprejel muslimansko vero.
IgorP
Slovenec kremenit Si bedak na kvadrat!!!
MEFISTO
Igor, pa ne, da sem mački stopil na rep?!
IgorP
Kraševka
Zakaj pa kot Primorka podpiraš Kranjsko izdajo slovenstva (domobranstvo )????? Partizani so le naredili veliko za Primorsko, Domobranci pa nič!!!!!!
Kraševka
Igor, ali ti je jasno zakaj so nastale VAŠKE straže in domobranstvo.
Ko sem bila mlajša o tem nisem vedela nič, oziroma to, kar so v šoli učili. Vedenje iz učbenikov, je marsikoga pripeljalo do podobnega - tvojega razmišljanja, tudi mene.
Toda sedaj je dovolj literature in vsak, ki to hoče, lahko razume, da so vaške straže nastale iz nuje, ko so koministi začeli pobijati lastni narod. Tega sicer na Primorskem ni bilo ( le male izjeme), toda v osrednji Sloveniji, je bilo tega veliko.
Samoobrambo pa zagovarja tudi zakonodaja in celo Bog.
Potrebno je ločiti samoobrambo od napadalcev in likvidatorjev, po končani vojni.
AlojzZ
Seveda je gospodu Igorju čisto jasno, kaj na tem forumu počne.
IgorP
AlojzZ Ti te verske fraze ponujaj tistim, ki jih želijo sprejeti!!!! Razmišljujočim ljudem ne rabite prodajati vere!!!!!
MEFISTO
Sta se Nevidni in debela berta že upehala, da se v imenu številne družine trudita le še neuničljiva dzi nu nje ja in Igor?
debela_berta
evo me? kaj te muči?
MEFISTO
Igor!
Kraševka
Društvo ima res dobre programe, kar je pohvale vredno.
Popolnoma se strinjam z AlojzomZ in mihaelom. V šolah je premalo poudarka na domoljubju in SLOVENSKI kulturi, ki vsekakor temelji na krščanstvu.
IgorP
Kraševka Čudno je to prepričanje, da je lahko domoljub le kristjan!! Okoli 75 let nazaj častilci Sv. Ahaca niso pokazali kaj dosti domoljubja!!! Drugače pa je bilo krščanstvo našim prednikom vsiljeno! Vsaj to bi lahko vedela!!
capricornus
Samo dodajam:" ni res da se družbe ne da voditi brez Boga , da se jo , ampak takšna družba je nujno proti človeku." H. de Lubac.
AlojzZ
Oh! Kakšni blagi odgovori! Današnja šola na Slovenskem je pač delo satana, ki skozi učne načrte namenoma dresira otroke za svoje potrebe.
Samo en primer:
V šoli se evolucija oziroma darvinizem poučujeta kot znanost, ki negira Boga Stvarnika. Pa evolucija oziroma darvinizem sploh nista znanost in celo v nasprotju s sodobno genetiko.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.