Interventni ukrepi na kmetijskem trgu poenotili parlamentarce, SLS opozarja na pomanjkljivosti

Uredništvo
2

Če virus COVID 19 prinaša težave na praktično vsa področja našega življenja, pa je poskrbel za eno pozitivno stvar, veliko enotnost poslancev na odboru za kmetijstvo. Interventni zakon, ki ga je vlada pripravila z namenom zagotavljanja oskrbe s hrano v Sloveniji so namreč podprli prav vsi poslanci na odboru.

Da ni vse idealno sicer opozarja predsednik SLS Marjan Podobnik, ki vlado sicer podpira, verjame pa, da se da predlog še izboljšati.

Zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov je vlada pripravila kot ukrep, s katerim želijo zagotoviti nemoteno dobavo hrane na slovenskem trgu in zaščititi slovenskega kmeta in potrošnika pred »vojnimi dobičkarji«. Hkrati želijo omogočiti, da delo na kmetiji, tudi v primeru izbruha okužbe deluje normalno. Smo namreč v času setve, brez katere ni žetve, neizprosna je tudi živina, za katero je potrebno poskrbeti vsak dan.

Možnost omejitve izvoza in uvoza, začasnih upravljalcev kmetij

Vlada zato predlaga, da se po potrebi omeji ali prepove izvoz posameznega kmetijskega pridelka, v kolikor bi ga na slovenskem tržišču primanjkovalo. Če bo denimo primanjkovalo žita na našem trgu, se ga ne bo smelo izvažati v tujino.

Omeji ali prepove se lahko tudi uvoz določenega pridelka, v kolikor bi na trgu nastali presežki domačega zaradi zaprtih meja. Če se denimo v Sloveniji pojavi presežek mleka zaradi zaprtja meje z Italijo, slovenske mlekarne ne bodo smele uvažati madžarskega.

Omeji se lahko tudi višina cene posameznega kmetijskega pridelka, kar je namenjeno preprečevanju vojnega dobičkarstva, v primeru, da bi določeni posamezniki od kmetov po nizki ceni pokupili določen pridelek, potem pa z visoko ceno izkoriščali pomanjkanje le tega na tržišču.

Župan občine lahko v primeru, da so nosilec kmetije in člani njegovega gospodinjstva in zaposleni na kmetiji oboleli in kot taki nezmožni opravljati delo na kmetiji določi začasnega upravljalca kmetijskega gospodarstva.

V primeru pomanjkanja skladiščnih zmogljivosti pa se lahko postavijo začasni objekti ali prenovijo že obstoječi, brez umeščanja v prostor, zbiranja soglasij in drugih postopkov.

SLS: zakon ne izboljšuje položaja kmetov

Predsednik SLS Marjan Podobnik, ki se je včeraj na predlog zakona odzval s precej kritičnim tvitom opozarja, da so ukrepi namenjeni predvsem varstvu potrošnika, bolj malo pa izboljšujejo položaj kmetov, zato napoveduje nabor ukrepov, ki jih bodo poslali poslancem in jih skušali prepričati, da jih vključijo v interventni zakon.

V SLS pozdravljajo odziv predsednika vlade na soočanje s situacijo, opozarjajo pa predvsem na ukrep začasnega upravljalca kmetije, ki po njihovem mnenju relativizira lastninske pravice, hkrati pa menijo, da so kmetje tisti, ki znajo najbolje poskrbeti za svojo kmetijo.

Podoben pomislek se izpostavi tudi v pogovoru s kmetom, ki bi se lahko znašel v taki situaciji. Ta nas je opozoril, da je zelo težko nekomu od zunaj priti na neznano kmetijo in jo začeti upravljati, hkrati pa je tudi težko najti posameznike, ki bi bili za to usposobljeni, saj ima vsaka kmetija svoje zakonitosti.

Kot možen ukrep tako predlaga tudi možnost zagotovitve dodatne delovne sile (ki jo vodi oboleli gospodar, v kolikor je tega še zmožen, ni pa zmožen fizičnega dela), možnosti začasne preselitve živali z manjše kmetije na večjo ali pa vzpostavitev dežurne »molzne« službe, ki bi v tednih, ko bi bili člani kmetije oboleli poskrbela za najnujnejše delo z živino.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu dr. Jože Podgoršek opozarja, da je ukrep začasnega upravljalca res skrajni ukrep in zadnja možnost, ko res ni možno najti pomoči znotraj družine, znancev in sosedov.

Podobnik si želi, da bi interventni zakon bolj zaščitil kmeta in dvignil samooskrbnost Slovenije, za kar predlagajo sledeče ukrepe:

  • Razbremenitev administracije – prodaja na kmetijah brez davčnih blagajn ter ukinitev vse papirologije za kmete, razen najnujnejših dokazil o kakovosti izdelkov.
  • Prednostna nabava lokalne hrane s strani javnih zavodov po cenah, ki krijejo stroške pridelave v Sloveniji
  • Vzpodbude za zadruge, ki se zavežejo k odkupu pridelkov kmetov
  • Uvrstitev geotermalne energije med obnovljive vire energije
  • vzpostavitev veletržnice z izključno lokalnimi pridelki

Podgoršek: Ministrstvo dela kar le more, ko bomo zadihali, bomo pripravili ukrepe za zagon kmetijstva

Podgoršek opozarja, da velikega dela ne nujnih ukrepov že zdaj ne izvajajo. Tako ni ne nujnih veterinarskih pregledov, vzpostavili so odlog kreditov za kmete, dosegli so, da so iz zapore meje med Slovenijo in Italijo izvzeti lastniki kmetijskih zemljišč, ki jih obdelujejo na obeh straneh meje.

Blagovne rezerve že odkupujejo viške pridelkov in mleka na tržišču, na ministrstvu pa v sodelovanju z drugimi državami skušajo pomagati kmetom, tudi posameznim kmetijam, z pomočjo pri dobavi surovin iz tujine in podobnega. Zavedati se moramo, da je tudi velik del naše samooskrbe vezan na semena, jagenjčke, teleta, stroje, krmo, ki prihaja iz tujine.

Kot poudarja Podgoršek, na ministrstvu za kmetijstvo delajo kar lahko za slovenskega kmeta v tej krizni situaciji, reševanju katere je namenjen tudi omenjen interventni zakon, ki je dobil skoraj zgodovinsko enotno podporo in dodaja, da je v obravnavi še vedno možnost za amandmaje, ki jih s strani SLS še pričakuje.

Hkrati pa dodaja, da se bodo takoj, ko se razmere dovolj umirijo, lotili priprave ukrepov za zagon kmetijskega sektorja. Ton v kritičnih tvitih je tako po njegovem nepotreben in ga žalosti.

Danes gašenje požara, nato (upajmo) strukturni ukrepi za slovensko kmetijstvo

Potrebnost in tudi smiselnost ukrepov interventnega zakona, če nič drugega, potrjuje enotnost poslancev, ki so predlog podprli. Ukrepi so smiselni in gre za interventno reševanje krizne situacije. Kakšen ukrep bi se verjetno dalo boljše napisati, za kar je čas tudi še v proceduri. SLS, ki sicer nima poslancev v Državnem zboru, je pa verjetno stranka z največ izkušnjami na področju kmetijstva, lahko predloge predlaga prek poslancev drugih strank.

Del problema, s katerim se soočamo pa je nizka samooskrba Slovenije s hrano. Ta problem nas udari (in nas utegne v prihodnje še bolj) vedno, ko nastopijo krize, kakršna je trenutna epidemija. Ukrepi, ki jih predlaga SLS so sicer potrebni, vendar pa je vprašljiva smiselnost vključevanja v interventni zakon, ki bo veljal predvidoma 6 mesecev.

Upamo pa lahko, da bo kmetijsko ministrstvo držalo besedo in bo, takoj ko se izkopljemo iz najhujšega stanja zaradi epidemije pripravilo ukrepe, pri tem pa sodelovalo z vsemi stranmi. Takrat bo verjetno čas za ukrepe, na katere opozarja Podobnik.

Ne glede na to, kaj bo naredila vlada, pa smo za nizko stopnjo samooskrbe soodgovorni tudi potrošniki. Če namreč kupujemo kitajski česen, namesto slovenskega, ki je držaji, ker ga je v Sloveniji dražje pridelati, potem se začnejo pridelovalci česna ukvarjati z drugimi dejavnostmi. Enako je tudi s pridelavo vsega drugega.

Ko enega pridelovalca izgubiš, ga je težko pridobiti nazaj. Njihova vrednost pa se poleg vpliva, ki ga ima kakovostna hrana na naše zdravje pokaže ravno ob krizah kot je trenutna, ko je za našo oskrbo s hrano ključno, da imamo lokalne pridelovalce.

Nas bo COVID 19 naučil ceniti lokalne kmete? To velja tako za vlado kot za vsakega izmed nas.

 

2 KOMENTARJI

  1. Evropsko vodstvo je totalno nesposobno:

    – najprej je nasprotovalo zapiranju meja zaradi virusa
    – potem je bilo kritično glede omejevanja potovanj
    – šele danes pa je končno poklicalo po telefonu kitajsko, če bi pomagala z zaščitno opremo kot je Evropa njim.
    Katastrofa!

  2. Ideja s kriznim upravljalcem posestva je idealisticno utopicna. Iz nekih naivnih mestnih krajev, kjer se sanja o podezeljski idili in oooh, krasnih medsosedskih odnosih. Spustiti mejaca orat na sosedovo mejo in postavljati mejo? Se pregovor pravi, naj sosedu krava crkne!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime