Inštitut 8. marec potiska brezplačna kosila tudi za otroke premožnejših staršev skozi parlament. Poslanci si ne upajo nasprotovati

Foto: depositphotos.com

Slovenski šolski in socialni sistem je, v primerjavi s tistimi v tujini, radodaren pri zagotavljanju brezplačne oziroma subvencionirane šolske prehrane za otroke iz “socialno manj vzpodbudnih okolij”, kot to definirajo.

A v Inštitutu 8. marec menijo, da to ni dovolj, temveč da bi morala država šolsko kosilo plačati prav vsem osnovnošolcem, tudi tistim iz premožnejših družin, ki si ta strošek sicer lahko privoščijo. Povsem nesprejemljivo pa se jim zdi, da morajo šolsko kosilo iz svojega žepa plačati tudi družine tik nad ali celo malo pod pragom tveganja revščine, kar je povzročila zadnja draginja. 

Šolniki in drugi strokovnjaki z izkušnjami iz prakse sicer brezplačnim kosilom za vse učence nasprotujejo, saj večina šolskih kuhinj zaradi omejenih kapacitet in števila zaposlenih takšne količine hrane ne bi mogla zagotoviti, še posebej z novim zakonskim določilom, da hrane ne bi več smeli zagotavljati zunanji izvajalci. Obenem pa opozarjajo na odpad hrane, ki je že zdaj visok, saj marsikateri otroci zdravo naravnanih šolskih obrokov sploh nočejo jesti.

Uvedba brezplačnih kosil za vse učence bi davkoplačevalce stala dodatnih 77 milijonov evrov.

Vsem tem pomislekom navkljub bodo poslanci državnega zbora dva predloga zakona, ki ju je v obravnavo predložilo 5735 tisoč volivk in volivcev, danes v prvem branju podprli. A večina pred drugim branjem pričakuje prilagoditev zakona na način, da se ga bo dalo izvajati tudi v praksi.  

Poslanci so danes prejeli na mizo prvo obravnavo novel Zakona o šolski prehrani in Zakona o osnovni šoli. Bistvo je uvedba s strani države plačanih kosil za vse osnovnošolce, kar bi zdajšnji strošek 46,3 milijona evrov dvignilo na 123,3 milijona evrov. Ukrep predlagajo v Inštitutu 8. marec, kjer so zbrali potrebne podpise za vložitev zakonskih predlogov.

A bolj kot o denarju je parlamentarna razprava tekla o nesposobnosti šol, da z obstoječimi prostori in zaposlenimi zagotovijo možnost kosila za prav vse učence, pa tudi o smiselnosti tega ob dejstvu, da je že zdaj odpad hrane precejšen.

“Pomembno je poudariti, da je spremembe, ki so predmet urejanja v zadevnih zakonih, potrebno vpeljevati postopoma ob tehtnem premisleku in načrtovano ter ob hkratnem zavedanju, da predlagan poseg v sistem organizirane šolske prehrane pomeni tudi poseg v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti ter opremljenost posameznih šol, v higienski režim z dietami ter v zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno ekološko pridelanih živil,” je problem ubesedil minister za šolstvo Darjo Felda.

Na ministrstvu za šolstvo menijo, da v danem trenutku predloga zakona nista izvedljiva v praksi, ker pač ne upoštevata opisanih dejanskih okoliščin.

Namen vlade po njegovih besedah sicer je, da se to čim prej uredi. “To pomeni, da poskrbimo, da vse osnovne šole pridobijo ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za to, da bo to izvedljivo.” Dodaten problem pa po njegovih besedah predstavlja dietna prehrana, ker je pri nekaterih dietah treba popolnoma ločiti živila od vseh drugih živil.

Poslanci vseh strank za, a ne čisto

Večina parlamentarnih strank sicer uvedbi brezplačne prehrane za vse ne nasprotuje. To obljubo imata v programih tako SD kot Levica, zapisana pa je tudi v koalicijski pogodbi. SDS pa je tako ali tako v proceduro vložila lastno zakonodajo, ki bi to uredila, a je bila zavrnjena.

Še največ skepse so pokazali v Novi Sloveniji. Vida Čadonič Špelič je opozorila, da imamo poleg organizacije priprave hrane v šoli resne težave tudi z zavržki hrane: “Letno jo zavržemo kar 68 kilogramov na prebivalca in ta številka narašča; za primer, v Italiji znaša zgolj 31 kilogramov na prebivalca.”

Prav tako občine opozarjajo, da bo morebiten sprejem zakonov povzročil znatne finančne posledice tudi zaradi potrebnih investicij v infrastrukturo šolskih kuhinj in jedilnic. Kot so zapisali, trenutna infrastruktura v večini šol ne omogoča pogojev niti za pripravo in tudi ne za postrežbo kosil.

Pomislekom navkljub so koalicijske stranke napovedale podporo zakonu v prvem branju, da mu ne bodo nasprotovali, pa so nakazali v NSi in SDS. Praktično vsi pa pričakujejo uvedbo realnih rešitev do druge obravnave zakonov.

Foto: dz-rs.si, Matija Sušnik

V inštitutu 8. marec “pretreseni in šokirani”

Čeprav bosta njihova zakona šla skozi vsaj v prvem branju, je predstavnica predlagatelja, Mojca Lukan “pretresena in šokirana nad tem kar se je dogajalo“, in sicer, da “stranke na načelni ravni podpirajo ta predlog, a nihče nima ideje kako bi to rešili v praksi”.

“Ne razumemo, kako lahko v nečem, k čemur se je vlada zavezala, da bo to storila, ne ve, kako bo to v praski izpeljala,” je dejala Lukanova.

Z novinarske konference Inštituta 8. marec (zajem slike topnews.si)

Zaprepadena je tudi Nika Kovač, ki pravi, da se je število otrok, ki so upravičeni do subvencije, znižalo s 26,6 % leta 2018 na 21,5 % v lanskem letu. Subvencijo je torej ob porastu draginje izgubilo okoli 10.000 otrok, je navedla, pri čemer je nekoliko pretiravala, saj iz njenih številk izhaja, da je takšnih otrok kvečjemu nekaj čez 8 tisoč.

“Vlada, ki se ima za socialno, je ta podatek vedela,” je nadaljevala Kovačeva ter dodala, da “to, da je treba sprejeti sistem za brezplačna kosila za vse otroke, lahko razumemo. Tega, da so otroci pod pragom tveganja revščine in malenkost nad njim, ki brezplačnih kosil nimajo, pa absolutno ne.” 

Ministroma Mescu in Feldi je očitala, da to vesta, pa “v petih mesecih niso sprejeli ukrepa, ki bi vsaj tem otrokom zagotovil brezplačna kosila”.

V inštitutu 8. marec so se pripravljeni pogovarjati o vseh pomislekih, navrženih v parlamentarni razpravi, ne bodo pa popuščali pri otrocih pod tveganjem revščine, ki v šolah nimajo brezplačnih kosil.

Izkušnje iz šol: otroci so presiti, hrana pa roma v smeti

“Že sedaj je na nekaterih šolah veliko takšnih otrok, ki jim brezplačno kosilo pripada, pa se obroka niti ne dotaknejo, saj so raje jedli ravno tako brezplačno malico. Veliko je takih, ki se solate ali zelenjave sploh ne dotaknejo, na krožnikih pojedo le majhne koščke in praktično celotno kosilo gre v smeti. Tisti, ki želijo brezplačno kosilo za vse, še nikoli niso videli, koliko hrane zavržemo že sedaj, ko je to subvencionirano le za otroke staršev z najnižjimi dohodki,” pravi učiteljica iz šole v okolici Novega mesta, ki ne želi biti imenovana, in ob tem dodaja, da učiteljice nimajo vzvoda, da bi otroke “silile” k temu, da bi sploh poskusili, kaj je za kosilo.

Oktobra lani je bilo po navedbah Dela na kosilo prijavljenih 84,3 odstotka osnovnošolcev, subvencijo za kosilo jih je prejela dobra četrtina.

Učinkovit populizem na ramenih otrok
Ko gre za populizem na ramenih otrok, je politikom seveda izjemno težko ugovarjati. Četudi ne gre za tiste najrevnejše in gre za predlog, ki mu iz izkušenj v praksi nasprotuje šolska stroka.

Prav na takšno naravo politike pa se zanašajo pri 8. marcu, kjer so mojstrice populističnega vršenja javnega pritiska na odločevalce – seveda z veliko pomočjo večinskih medijev, ki levim aktivistom posvečajo nenormalno veliko medijske pozornosti.

Seveda – kdo ni za to, da otrokom zagotovimo brezplačno kvalitetno in zdravo šolsko prehrano, če se že doma bašejo le s hamburgerji in pomfrijem – to drži vodo v teoriji, v praksi pa šolniki najbolje vedo, kako je: zdrava hrana v večjem deležu kot v lačna usta roma v smeti, to izbirčnost pa plačajo davkoplačevalci.

Zato bi bilo prav, da se vsaj politiki odrečejo takšnemu populizmu in v drugem branju glasujejo realnosti primerno. Kompromis je lahko v prilagoditvi cenzusa tako, da zajame tiste okoli pragu tveganja revščine, ki sedaj zaradi neprilagoditve inflaciji in rasti plač padejo skozi. S tem bo volk (8. marec) vsaj delno sit, koza (sitem šolske prehrane) pa, za minimalne davkoplačevalske stroške, cela. Če bo zraven kaj bolj sitih tistih nekaj sto otrok okoli pragu tveganja revščine in njihova brezplačna kosila ne bodo romala v smeti, pa bo tudi namen vsaj delno dosežen.

29 komentarjev

  1. Zelo zavajujoč naslov!

    Midva nisva premožna sva ravno na limitu, da plačujeva malico za vse 4 otroke. To nanese mesečno nekaj čez 300 EUR. Dobiva tudi 300 EUR manj otroškega dodatka kot tisti iz prvega dohodninskega razreda. Torej je finančne razlike 600 EUR. Če bi bila privat in bi si prikazovala minimalno plačo, bi teh 600 EUR profitirala – to pa je za našo družino ogromno.

    Trenutni socialni sistem je zgrešen. Naj država plača malico vsem ali pa samo tistim, ki so na čistem socialnem dnu. Večina, ki sedaj ne plača malice, ni na socialnem dnu.

  2. Ko se pogovarjamo o brezplačnih kosilih, potem je zame sprejemljivo samo brezplačno kosilo za vse. V vsakem drugem primeru to pomeni še večjo segregacijo in stigmatizacijo otrok.

    Kako pa to zgleda, da presrani bogati otroci vihajo nos nad šolskimi malicami in kosili, in hodijo na “junk food”, oziroma se mastijo z boljšo hrano, revni pa natepavajo socialna kosila, ker jim starši druge hrane ne morejo privoščiti? In to v istem razredu na isti šoli?

    To je povsem enako, kot če bi bila šola samo za revne zastonj.

    Če želite tako segregacijo, potem je treba ločiti šolo za revne, kjer je vse zastonj, tudi hrana, in šolo za bogatune, kjer starši vse plačajo, otroci pa se preseravajo…. ker imajo vse na krožnikih ponujeno.

    Ste se kdaj vprašali, zakaj imajo v angleških šolah uniforme, in zakaj gredo tam otroci v internate? Prav zato, da socialne razlike med vrstniki niso vidne. Mislite, da v internatih samo revni otroci jedo zastonj kosila? Sem prepričan, da ne: ne glede na socialni status vsi jedo enako.

  3. Glejte, ze itak imamo total uravnilovko…
    A vi bi to resevali s kosili v solah ??
    Dajte no, vsi naj imajo zastonj.
    Tisti res premozni itak nimajo.otrok al la zelo malo…
    To pa je res butasto da bi eni kosili zastonj in se norcevali iz hrabe, starsi ki pa so do 26. Leta studirali in cele dneve delajo in vecino davkov placajo, pa bi plavali skromna solska kosila.
    Dovolj je uravnilovke !

    • …placevali…
      Pisat na telefon je tezko, mimogrede se zatipkas…
      Brezplacna kosila so ze bila v casu Janseve vlade, kot vem ZA VSE.
      zdaj pa tile nesposobni tatovi idej oz. Ze davno narejenega odkrivajo toplo vodo..
      Srednji sloj je bil vedno izkoriscan na racun “soc ogrozenih”..
      Ce znas vse sestet je bil na slabsem kot tisti z nizko izobrazbo in nizjimi placami.
      Ti so povsod nekaj dobivali ali malo ali nic placevali.
      Kosila za vse !

  4. Punce in dekleta iz 8.marca imajo priložnost, da s svojo veščino medijske mašinerije prepričajo otroke o zdravi hrani in prednosti lete.
    Lahko se pa odločijo in zbirajo pričevanja učiteljev in zaposlenih v šolskih kuhinjah. Tudi to jim gre dobro od rok.
    Še bolj pa bodo koristno porabile svoj čas, če bodo višek hrane razdelile med lačne in hvaležne upokojence. Potem, ko bodo prebrala njihova pričevanja. Upokojenci se preko teh pričevanj lahko naročijo na viške hrane, ki sicer romajo v odpad. Tako bodo ljudje siti, osmomarčevski aktivisti pa končno naredili družbenokoristno delo. Plačala jih je tako ali tako že v naprej sedanja vlada. Samo prave koristne realizacije idej ni bilo na vidiku.

    • Mislim, da so ženske zbrane okrog 8. marca dovolj stare, da bi najprej poskrbele, da bo v ŠOLAH VEČ OTROK.
      Take, alla Nika Kovač, pa še vedno čakajo, da jim bo ŠTORKLJA prinesla otroka.

      Ko sem bila še zaposlena, sem plačevala 100% oskrbo otrok v vrtcu in potem malico in kosilo v ŠOLI.
      Dobivala sem povprečno dobro plačo. Nikoli mi ni bilo žal, plačevati HRANO mojim OTROKOM. Še na misel mi ni prišlo, da bi to zahtevala od države.

      Če DRŽAVA poskrbi za HRANO – za vse otroke, naj to velja tudi za tiste na KMETIH, ko jim mama doma hrano najprej pridela, potem pa še SKUHA. Ali se bo 8. marec OBVEZAL, da bo nosil še KOSILA h kmetom, na podeželje?

      V moji okolici od blizu poznam žensko, ki je prišla k nam iz Kosova. Tu biva (nezaposlena in še slovensko ne zna) že skoraj 20 let. Ima 4 otroke, ene v vrtcu, druge v Osnovni šoli. Vse imajo BREZPLAČNO. Njihova mama pa doma samo GLEDA TELEVIZIJO.

      Kmetje, ki celi dan GARAJO na kmetiji in tudi davke plačujejo, se čutijo IZKORIŠČANE, ko vidijo, da lenuhi samo čakajo da jim država VSE da. Kdo pa polni daržavno blagajno?

      Ali 8. marec POVE, komu bo JEMAL, da bo LENUHOM DAJAL?

  5. Sistem je narejen za barabijo proletariata.
    Podpira v bistvu lene in presite, dokumenti, kdo dobi hrano pri Karitas in/ali Rdečem križi izpolnjujejo socialne delavke, ki imajo težave z duševnostjo!!!
    Tako prihajajo po hrano ljudje z dvema avtomobiloma, ki os od staršev. Prihajajo ljudje, kot jih je opisala prejšnja komentatorka, ki so zaposleni zasebno in nalašč imajo majhne plače, da prikazujejo slabo ekonomsko stanje.
    Pravi reveži, potrebni pomoči pa ne pridejo po hrano ker jih je sram!!!
    In tako imamo sfiženo podobo pomoči potrebnim in norostjo levičarjev, ki sedaj želijo brezplačno malico za vse, hrana pa je v šoli zanič, da jo otroci ne jedo.
    Prav tako je logično, da povečati pripravo hrane debeluška Kovačeva ne more razumeti, saj raje je pizze, kakor da bi kuhala.
    Torej nora združba, presiti otroci in ponorele feministke na ljubljanskih ulicah nalašč zahtevajo neumnosti, ker pač niso imele to srečo, da bi bile vzgojene v normalnih družinah ampak so se vzgajale v družinah hojla dri, hojla dra!!!

  6. Gre še za en recidiv iz prejšnjega sistema. Država naj bi pod komunizmom poskrbela za vse, družina in posameznik pa sta le kolesce v novi družbi. Država poskrbi za otroke, za stare, za invalide, za zaposlene in brezposelne… vsem poskrbi tudi, kaj bodo jedli, kam bodo šli na počitnice…. Denarja tako rekoč več ne potrebujemo, saj država plačuje v naturalijah – zastonj kosila, zastonj vrtci, zastonj pičitniški domovi…. In zraven razglasi še svobodo. Dosledni so v Severni Koreji, mi pa se jim bomo po tej poti približali.
    Žalostno je, da slovenska desnica iz pragmatično-pipulističnih razlogov glasuje za tako “podružbljanje”, namesto da bi se jasno in dosledno zavzemala, da ostane čim več dejavnosti in denarja v družini oz. posamezniku, ki bo šele tako svoboden, saj bo sam razpolagal s tistim, kar zasluži in mu pripada. Država naj staršem razdeli denar (če ga ima) za kosila otrok, oni pa naj se za šolsko prehranjevanje odločijo ali pa ne. Država naj staršem da denar za varstvo otrok, oni pa naj se po svoji presoji odločijo za vrtec ali pa ne. Zakaj hoče država odločati celo o tem, kaj in kdaj naj otroci jedo?! Začetek diktature je nezaupanje ljudem, da bodo sami prav poskrbeli zase in svoje otroke.

  7. Kar je zastonj, obicajno ni dosti vredno. Ne psiholosko, pa niti ne kot kvaliteta.
    Zato bi morala biti solska kosila placljiva, a neobvezna.
    Drzava mora z davcno politiko in subvencijami (dokladi) uravnavati socialne probleme.
    Mimogrede, vecina drzav ne pozna zastonj kosil ne v soli, ne drugje. Razen za “tople kuhinje”.

  8. “Poslanci si ne upajo nasprotovati.” Bi po mnenju uredništva morali? Ali niste vi za otroke, družino, življenje? Ravno “bogataši”, kar je pri nas oznaka za vse, ki nimajo minimalne plače, bi morali biti spodbujani in motivirani za otroke, ne da so v slabšem položaju od socialcev, Romov, južnjakov, imigrantov, kot opozarja Ana zgoraj.

    Zaradi otrok je zavržene hrane minimalno. Veliko večino hrane zavržejo odrasli. Bomo tudi njim odrekli jesti na davkoplačevalske stroške? Konec koncev so starši šolarjev tudi davkoplačevalci in to v najbolj produktivnih letih. Pri nas se rado varčuje pri otrocih, mladih, mladih družinah, za razne dokapitalizacije, bohotenje birokracije in druge neumnosti pa nikoli ni problem. Tudi zato kot narod izumiramo.

    • Re:…Bomo tudi njim odrekli jesti na davkoplačevalske stroške?
      Vsekakor! Neumnost je najprej pobrati davke, potem pa za ta denar deliti zastonj kosila. Ki jih za namecek se nihce ne mara.
      Pustite ljudem vec denarja (manj davkov), pa naj si malico kupijo, ko bodo lacni. Tako kot jo sami hocejo jesti, ne tako kot jo doloci neko ministrstvo.
      Se se spomnim JUS standardov za obleko. Skladno s temi standardi so bile npr. hlace prekratke in presiroke, ker se ljudje niso rojevali in rasli po JUS-u. Potem smo “odkrili”, da so Italijani, ki so sicer bili manjsi, delali bolj dolge hlace – in tako poskrbeli za razcvet Trsta, Udin in Trbiza.

  9. Omejil bi se pred vsem na to, da so današnji otroci presiti in zato mnogo hrane po nemarnem konča v smeteh. Danes, ko nam vlada Svoboda, so tudi predebeli (lansko leto pod Janšo so bili lačni). Zato nisem navdušen nad brezplačnimi kosili, lahko pa bi bila kosila delno subvencionirana s strani države. Otroci posebej revnih staršev pod nekim cenzusom bi bili lahko oproščeni plačila, zdi se mi, da smo nekoč že imeli podoben sistem.
    Seveda bi vprašal pametnjakoviče iz 8. marca, ali vedo, da smo mi starejši, ki smo gor rasli v socializmu (najbolj naprednem sistemu vseh časov), bili brez vsakega kosila ali malice, razen če smo si jo prinesli od doma, pa smo ob koncu šolanja imeli več znanja kot ga ima današnja vsega presita mladina.

  10. Če bi vzpodbujali ljudi, ki se čutijo sposobne za uspešno podjetništvo in če ne bi grozili podjetnikom z bajoneti in z utopitvijo v morju, bi lahko po zgledu zahodnih držav, ki podjetnike podpirajo in vzpodbujajo, imeli uspešno in močno gospodarstvo, ki bi z dajatvami (kakor povsod) v državno blagajno prineslo ogromne denarce, s tem denarjem pa bi lahko imeli bogato socialo in vse šolske malice zastonj. S takim odnosom do podjetništva in gospodarstva ter ujčkanjem celih hord nepotrebnih javnih uslužbencev, pa siromašimo državo, ki na koncu lahko zaradi pomanjkanja denarja bankrotira ali celo propade. Živ primer Jugoslavija. Brez močnega, suverenega in kvalitetnega gospodarstva ni nič. Tisti 8. marec bi samo delil nezaslužen denar. Zato je treba napeti vse sile, da ta 8. marec uničimo, ker državi dela preveč škode.

  11. Vladajoča ljudska oblast je z 8. marcem in drugimi nepotrebnimi uličarskimi NVO – ji hotela Slovencem obesiti mlinski kamen okoli vratu, pa ga je obesila sebi.

    NVO-ji morajo namreč zaradi svojega obstoja čim bolj uličariti in se “boriti” za ponižane ter spregledane.

Komentiraj