Institucije, ki smo jim med epidemijo močno zaupali in jim zdaj zaupamo precej manj

Uredništvo
3

V času epidemije je zaupanje Slovencev v ključne institucije rekordno visoko, s koncem epidemije pa je občutno padlo in se v večini primerov vrača na raven pred epidemijo. To pa ne velja za vse institucije enako. Kdo so torej zmagovalci in kdo poraženci epidemije, razkriva raziskava Valicona Ogledalo Slovenije. 

Največ zaupanja ljudi od vrha epidemije v aprilu do srede junija so izgubili Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), predstavniki zdravniške stroke, celoten zdravstveni sistem ter RTV Slovenija. Razen slednje sicer vsi našteti še vedno uživajo relativno visoko zaupanje državljanov.

Klik za povečavo

Valicon med absolutne zmagovalce epidemije uvršča Civilno zaščita, s stopnjo zaupanja 62, kar je več kot najvišji izmerjeni rezultat v raziskavi Ogledalo Slovenije. Sledijo spletne trgovine, ki so edine, ki so v času epidemije povečale stopnjo zaupanja in jo tudi ohranile, ta pa je tudi sicer pozitivna in visoka. Ter trgovine na sploh, katerih stopnja zaupanja je sicer rahlo nižja kot sredi epidemije, a še vedno občutno višja, kot je bila novembra 2019.

Med “relativne zmagovalce”, zaupanje v katere je med epidemijo rekordno poskočilo, potem pa tudi občutno padlo, Valicon uvršča predstavnike zdravniške stroke zdravstveni sistem ter tudi RTV Slovenija.

Nacionalna RTV je v koronavirusno krizo stopila s precejšnjim negativnim zaupanjem ljudi (-34), ki pa se je v prvih tednih krize močno dvignilo in sredi krize doseglo pozitivno vrednost 11 %, kar pomeni, da je nekoliko več ljudi RTV zaupalo kot obratno.

Najvišje zaupanje v RTV Slovenija je bilo izmerjeno tik pred serijo izjemno odmevnih oddaj Tarča. Majsko zaupanje je že ponovno negativno, junijsko pa je še precej zdrsnilo, in sicer na na razmerje -18, kar pomeni, da je med Slovenci precej več tistih, ki RTV Slovenija ne zaupa kot zaupa. Podrobneje smo o tem pisali v četrtkovem članku.

Med institucije, ki so sredi epidemije dosegale občutno višjo stopnjo zaupanja, a je ta po epidemiji padla na približno isto raven kot pred epidemijo, Valicon našteva policijo, vojsko in banke.

V četrto skupino so uvrstili stranke opozicije, ki uživajo globoko nezaupanje, a še vedno nekaj višje od prejšnje opozicije. Posebnost je NIJZ, zaupanje v katerega je iz relativno dobrega rezultata sredi epidemije rekordno padlo. V to skupino uvrščajo še medije na sploh in turistične agencije oz. ponudnike turističnih aranžmajev, ki imajo relativno nizko stopnjo zaupanja, ki se po epidemiji ne spreminja.

Med relativne poražence epidemije uvrščajo uradnega govorca vlade Jelka Kacina, Janševo vlado (zaupanje ji je najprej naraslo, potem pa padlo na raven Šarčeve vlade) ter parlament, ki ima po epidemiji sicer najslabši rezultat med vsemi, a je bil sredi epidemije precej boljši in prav tako rekorden za to institucijo.

Kot absolutne poražence epidemije pa v Valiconu vidijo komercialne televizije, predsenika parlamenta Igorja Zorčiča, predsednika vlade Janeza Janšo ter stranke vladajoče koalicije.

Za Janšo v sporočilu za javnost zapišejo, da med vsemi opazovanimi institucijami beleži najvišji delež odgovorov »sploh ne zaupam« (59%), odgovor »bolj ne zaupam« je izbralo 16% vprašanih, 15% vprašanih mu »bolj zaupa«, »zelo« pa mu zaupa 9% vprašanih.

Kaj se je spremenilo v petih letih

Zanimivo je pogledati tudi dolgoročne trende zaupanja v institucije

Spodaj je tabela Valicona izpred štirih let in kaže zaupanje v institucije v letih 2015 in 2016. Prva zanimiva podrobnost je, da se med Slovenci tudi dolgoročno krepi zaupanje v mala slovenska podjetja ter podjetja, v kateri anketiranec deluje, pa tudi v trgovine in trgovska podjetja. Naraščajoč pozitiven odnos do simbolov kapitalistične družbe je v času hude kritike kapitalizma ter pozivanja k nekakšnemu novemu socialističnem redu, za koga morda presenečenje.

Dolgoročni trend izkazuje tudi zaupanje v policijo, medtem ko zaupanje v vojsko nekako stagnira ali pada. Več kot očitno pa je izredno nizko zaupanje v medije, ki se skozi čas ne popravlja. Ob vpogledu še nekoliko globlje v preteklost vidimo, da se je prelom zaupanja v medije naredil nekje med leti 2014 in 2015. Pred 2014 je bilo razmerje med zaupanjem in nezaupanjem v medije namreč nekje -22, sedaj pa se vrti okoli -40.

Zaupanje v RTV Slovenija so začeli meriti nekoliko kasneje. Decembra 2018 je tako razmerje med zaupanjem in nezaupanjem v javno hišo znašalo -18 in se je v naslednjem letu Šarčeve vlade drastično zmanjšalo na -34. Kot smo že ugotovili, je nato sredi epidemije močno poskočilo, nato pa spet padlo.

Kljub temu, da so še vedno pri dnu, pa dolgoročni trend (ne)zaupanja popravljajo politične institucije kot so vlada, državni zbor, stranke koalicije in opozicije, nekaj zaupanja pa si je v zadnjih petih letih povrnila tudi Cerkev.

Sodelujte v anketi o zaupanju v institucije, medije in politike

Vabljeni k sodelovanju v naši anonimni anketi o zaupanju različnim institucijam, medijem in politikom.

Create your own user feedback survey

Zbrane rezultate bomo v članku primerjali z meritvami Valicona.

Doniraj

3 KOMENTARJI

  1. Če hočete primerjati rezultate vaše ankete z Valiconovo, najprej zagotovite reprezentativni vzorec, na katerem jo boste izvedili. Sicer bo to zgolj “anketa”, rezultati ne bodo reprezentativni, primerjava pa temu primerna.

  2. Popravlam:
    Vse spoštovanje ki hranim do pokojnega predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška, ostane pa le grenkoba njegovega pomanjkljivega zaupanja uradni medicini, ki se morda podzavestno skeptično poraja ob uprašljivi meritokraciji v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime