Inšpektorat za javni sektor na Sovi odkril le “manjše” nepravilnosti. Je to res vse?

Uredništvo
13

Inšpektorat za javni sektor je nadzor opravil na podlagi pobude za nadzor zaposlitve javne uslužbenke na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova).

To je oktobra nanje naslovila Sova sama po polemikah v javnosti in poizvedovanju komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) o zaposlitvi znanke premierja Marjana Šarca.

Vršili nadzor nad nekaterimi zaposlitvami

Podrobnosti o konkretnih zaposlitvah so tajne, zato o njih inšpektorica Apohal Vučkovićeva ni mogla govoriti. Poleg dveh spornih še eno, ki je v isti organizacijski enoti kot ena od teh dvomljivih zaposlitev, in še dve, ki naj bi bili izvedeni na podlagi novega načina zaposlovanja v Sovi, torej na podlagi javne objave.

V vseh primerih so bile zaposlitve na delovna mesta, ki so bila določena v aktu o sistemizaciji in so bile predvidene v letnem kadrovskem načrtu. V vseh primerih je postopek vodila komisija, ki jo je imenoval direktor, ob pomoči kadrovske službe. V treh primerih so bila vnaprej izdelana merila za izbirni postopek in izbran je bil kandidat, ki je dosegel največ točk. V enem primeru je bil kandidat le eden, zato je komisija preverila njegovo ustreznost. V vseh primerih so kandidati izpolnjevali pogoje za zaposlitev. Vse podrobnosti o samem postopku pa so navedene v poročilu nadzora.

Kršitev zgolj “formalnosti”

Toda prišlo je do sistemskih kršitev, saj v nobenem od primerov Sova ni preverila vseh podatkov iz evidenc o kandidatu še preden mu je poslala obvestilo o izbiri. Prav tako ni vnaprej pridobila potrdil o nekaznovanosti. V dveh primerih kandidata še pred zaposlitvijo tudi nista imela dovoljenja za dostop do podatkov, sta jih pa pridobila naknadno. Apohal Vučkovićeva je ob tem ugotovila, da se nepravilnosti ponavljajo in da gre pravzaprav za nepravilno prakso v Sovi, ki ne spoštuje lastnih internih aktov.

Pogojev za razveljavitev pogodb za te štiri uslužbence, ki jih je zajel zapisnik, naj ne bilo. Pri dveh tudi zato, ker pogodbe o zaposlitvi, ki so ju preverjali, nista več aktualni, saj je bil eden od njiju vmes že dvakrat prezaposlen znotraj Sove in je ob sklenitvi nove pogodbe pogoje izpolnjeval, drugi pa je odšel v drug organ. A tudi če bi še veljali pogodbi, Apohal Vučkovićeva pravi, da jih ne bi razveljavili, saj je tako tudi ob podobnih primerih, ko zaposlijo v javnem sektorju kandidata, ki mu recimo manjka še izpit o splošnem upravnem postopku, a se ve, da ga bo opravil v kratkem.

Politična cena dogajanja

Med članstvom NSi pa je zaokrožilo tudi pismo predsednika stranke Mateja Tonina, ki pojasnjuje drugačen vidik celotne zgodbe. Najbolj oster je bil Tonin v delu, kjer opisuje, da gre za usklajeno delovanje proti njemu s strani Damirja Črnčeca. Tako zapiše: “Omrežje Damirja Črnčeca ne bo brez boja izpustilo oblasti iz rok. Storili bodo vse, kar lahko, da se obdržijo. Nadaljevali bodo z nastavljanjem svojih ljudi v državnih podjetjih in z rušenjem uspešnih uprav. Še naprej bodo s specialno vojno napadali opozicijo in spodkopavali svoje koalicijske partnerje…”

Na inšpekcijski nadzor pa se je predsednik KNOVS-a Tonin odzval preko Twitterja, kjer je zapisal: “Danes se je pokazalo, kako dragocen je parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. Brez parlamentarnega nadzora, ne bi bilo nadzora inšpektorata za javni sektor. Zakaj me je KPV tiščal v politično blato, zakaj je KPV politiziral nadzor, metal bombice v obliki ovadb in zavrnil sejo SNAV. Hoteli so čim bolj nevtralizirati ugotovljene kršitve. Hoteli so cirkus, da bi ljudje rekli: “Itak so vsi isti”, nihče pa se ne bi ukvarjal z vsebino.”

Konec dober, vse dobro?

Inšpekcijski nadzor, ki ugotavlja tehnokratsko pravilnost postopka seveda ne bo odkril nič pretresljivo groznega. Ker tudi ne more odkriti nič pretresljivo groznega. Pravilno izpeljan postopek še ne zagotavlja nepolitičnosti imenovanja, vplivanja na izbiro in ne raziskuje celotnega ozadnjega dogajanja, ki curlja v javnost v preteklih tednih.

Je pa to dokaj klasičen politični manever, ki je namenjen pometanju afer pod preprogo. Tehnokratsko je vse čisto, torej se ni zgodilo nič omembe vrednega. Toda, ali je temu res tako?

Bomo pa v prihodnjih dneh zelo verjetno videli ponavljanje in ponavljanje tega, da je bil nadzor opravljen in da ni bilo odkritih “večjih nepravilnosti”. Z jasno izraženim podtonom, ki se ustvarja že vseskozi: da je šlo pri vsem skupaj le za Toninovo samopromocijo. Samopromocija s tako obrobno zadevo, ki diši po zdraharstvu, bi bilo podobno bolj političnemu samomoru, kot pa dobro načrtovana PR poteza.

Zato se morda upravičeno domneva, da celotna stvar smrdi do neba. Ker druga možnost: zavestni politični samomor s predvidevanjem samopromocije ne zgleda ravno najbolj racionalna izbira. Predvsem pa vsa informacijska vojna afer in zgodb ter zgodbic v preteklih tednih kažeta na to, da je nekdo vohljal tam, kjer ne bi smel. Bo za to plačal politično ceno? Bo celotna stvar pometena pod preprogo samo zato, ker povprečni Slovenci ne marajo političnih prerekanj? Ali bomo dejansko doživeli slovenski WikiLeaks, ki bo dokončno razjasnil določene nesmisle celotnega dogajanja? Verjetno (ne).

13 KOMENTARJI

  1. Ob govoricah, da je sovici N.H. večkrat slabo in je
    morda v blaženem stanju, je raja polna dobrih želja:
    .
    “Naj angelček v tebi cvet varuje,
    pod srcem naj življenja se raduje;
    naj Marjan bo, če ratala boš mam’ca,
    če hčerka bo, ji daj ime Marjanca.”

  2. Črni petek.
    Ljudje so noreli od popustov, ki so jih dajali trgovci, da so razprodali zaloge. Malo kdo je lahko opazil, da je Slovenija zgrmela v prepad. Države ni več. Državo je prevzela mafija, ki lahko po mili volji počne, kar se ji zahoče. V državi ni več avtoritete, ki bi vsaj dajala videz države. Države ni več.
    Uvod v popolni kaos je nakazal predsednik vlade Marjan Šarec, ki je zrušil vsaj simbolno avtoriteto predsednika države, ki ga pooseblja Borut Pahor.
    Predsednik države je avtoriteta, ki se ji ne sme nihče upirati. Njegove predloge je potrebno spoštovati in uresničiti.
    Je neposredno uzvoljeni najvišji predstavnik države. Je poosebljena država. Povsod po svetu. Le v Sloveniji ga lahko tip, kakršen je Šarec poastavi v rang uradnika, ki naj čaka v vrsti in bo uslišan, ko bo on veliki Serpentinšek odločil.
    To je škandal nad škandali!
    Pa se je kdo zavedal, kaj se je zgidilo? Praktično nihče, saj je bil pred vrati črni petek in nakupi po znižani ceni!
    Potem le nastopil dan, ki je včasih imel veliko težo: 29. november- še pomnite tovariši?
    Če odštejemo nakupovalno norijo, ki je tako visoka kulisa, da ljudstvo praktično ne vidi, kaj se dogaja z državo, je prišlo do zloma parlamenta in vlade.
    Janković, župan se upre državi, državnemu zboru in vladi ter napove nadaljevanje gradnje kanalizaije preko vodonosnika Kleče. Kdo pa je Janković? Žuoan, ki se postavi nad parlament, nad vlado. Kako je to mogoče? V državi, ki ni več država je to mogoče.
    Sledi meso in mesni mešetarji. Nedovoljena prodaja svežega mese ni kazniva. Nihče ni kriv. Vsi protagonisti so iz pravega gnezda in zato ne morejo odgovarjati . Ča so naši so zaščiteni.
    In končno afera Sova.
    Vse kar je s tem v zvezi pljusknilo v javnost je kazalo na to, da so vsaj trije keglji na slovenskem kegljišču bili toliko oplaženi, da bi morali pasti.
    Šarec, Črnčec, Kozmelj!
    Pa niso padli. Sami sebe so se zaščitili s tem, ko so ukazali, da jih preiskujejo njihovi ljudje, pohlevne inšpektorice, ki vedo, da s kregati s kruhkom ne sme in so ugotovile, da niso nič ugotovile in trije prestopniki ostajajo v sedlu.
    To je država Slovenija.
    Kja ima s tem SDS in kaj ima s tem Janez Janša?
    Nič, popolnoma nič in zato je tako kot je!

  3. Kaj ste pa vendar pričakovali?!

    Med temi štirimi primeri sta bili zgolj po naključju tudi “nekdanja” prijateljica (le kdaj in zakaj sta se tako sprla, da nista več prijatelja, morda celo sovražnika) vsem nam ljubega premierja, kakršnega še nismo imeli in upamo, ne bomo nikoli več imeli, in snaha Ljudmile Novak, ki je vplivna “sredinska” političarka.

    Dekleti sta vsaka posebej prebrali veliko vohunskih knjig in si ogledali še več vohunskih filmov ter vsaka zase ugotovili, da je samo delo tajne agentka tako vznemirljivo, da bi edino zadostilo njunim mladostnim poklicnim željam. Ker sta imeli v malem prstu strukturo ter organizacijo državne uprave in podatke o prostih delovnih mestih v naši znameniti obveščevalni agenciji, ki niso bila nikjer objavljena ali razpisana, sta potrkali na vrata SOVE in bili brez pomislekov ter brez varnostnih preverjanj takoj sprejeti med elito tudi sicer zelo uspešnih slovenskih obveščevalcev in kontra obveščevalcev.

    Kaj pa naj bi ob takem stanju stvari storila uboga inšpektorica ?

    Čez palec je na hitro našla le nekaj manjših administrativnih napak, ki jih je zagrešila kadrovska služba, ki pa niso vplivale na zakonitost zaposlitev tajnih agentk, da bi izpričala svojo poklicno neodvisnost in da ne bi kdo celo mislil, kako osladen red vlada ravno na SOVI.

    Mar naj bi tvegala, da bi bila ob službo zaradi “nesposobnosti”, prekoračitve pooblastil ali iz drugih nekrivdnih razlogov?

  4. Kot je v izjavi za TVS povedal nekdanji šef Sove, od Inšpektorata za javni sektor tudi ni bilo mogoče pričakovati kaj več od tega, da je zgolj birokratsko pregledal vse razpoložljive listinske dokumente.
    Seveda pa domnevni pritiski in priporočila “botrov” iz političnih vrhov (celo iz kabineta predsednika Vlade RS) na dokumentih niso zapustili nikakršnih “prstnih odtisov” ali celo osebnih podpisov.
    Kar pomeni, da je poročilo vladi neposredno podrejenega inšpektorata zgolj potrdilo tisto, kar je bilo naročeno, kar je moralo in moglo, čeprav je, najbrž zaradi vtisa, komisija vendarle ugotovila določene “sistemske kršitve” v štirih obravnavanih postopkih zaposlovanja.
    A “pogojev za razveljavitev pogodb za te štiri uslužbence, ki jih je zajel zapisnik, naj ne (bi) bilo”. Skratka: “tresla se je gora in rodila se je miš” oz. medijsko razpihnjeni “vihar v kozarcu vode” se je končal tako, kot je naročnik v imenu Vlade RS od podrejenega organa izvršilne veje oblasti upravičeno pričakoval.
    In vse bo tako, kot je bilo – in nič se ne bo spremenilo! oz.
    Psi bodo še naprej v imenu državljanov in volivcev in davkoplačevalcev bevskali in lajali, karavana nedotakljivih in vsemogočnih političnih oblastnikov in samopašnih odločevalcev v njihovem imenu pa se bo še naprej postavljala nad veljavno Ustavo RS, zakonodajo, demokratične vrednote in merila ter nad spoštovanje in izvrševanje univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
    To je Slovenija 2019!

  5. Vse bo tako……., kot ugotavljate, in se ne bo nič zgodili.

    Toda na RTV smo gledali, da so inšpektorji le našli nekaj pomankljivosti pri zaposlovanju.

    Namreč oseb, pred zaposlitvijo, niso PREVERJALI, ali so v kazenskem postopku in če sploh imajo SLOVENSKO DRŽAVLJANSTVO.
    To za me ni mala KRŠITEV. Brez tega preverjanja, bi se lahko na Sovo vtihotapili celo KRIMINALCI iz TUJINE.

    To pa za DRŽAVNO VARNOST predstavlja velik problem.

  6. Igor ob 23,26 – dobro ti je podzavest pokazala izvor DRŽAVNE varnosti.

    Tito je ustanovil UDBO – Državno varnost, izključno za VAROVANJE KOMUNISTIČNEGA sistema in ne DRŽAVE.

    Dobro se ti je porajalo vprašanje o krivdi Tita pri naši Sovi. Koga varuje Sova – Državo ali politični sistem?

  7. Nažalost je KNOVS izpadel naivno,povsem amatersko. Z leninističnimi levičarji se ne sodeluje !
    SOVA je v službi levo-leve vlade s Šarcem na čelu.Ščiti njega in njegove. Ščiti tudi tiste,ki pašejo na njene temelje,ki imajo “UDBin podpis”.V letu 1991 so nedotaknjeni ostali UDBA (SDV),pravosodje,glavni svetovalci,birokrati..Vse tisto,kar je pomembno za nadaljevanje “dediščine” v novi preobleki.
    Noben organ,niti inšpektorji po stari miselnosti ne bodo nikoli rušili “roko,ki jih hrani”.Morajo pa vedno odkriti “male napake”,ker je to način,da v njih nihče od “naivne raje ne posumi”.
    V normalni demokratični državi bi odstopil predsednik vlade z ekipo in šef varnostne službe !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime