Informativni dnevi 2016: koliko prostih mest na katoliških gimnazijah in kako so uspešne

POSLUŠAJ ČLANEK

Devetošolci danes in jutri na informativnih dnevih spoznavajo svoje bodoče srednje šole. Za bodoče "fazane" se bo potegovalo tudi 6 zasebnih šol, od tega 4 katoliške gimnazije.


Preverili smo, koliko novih dijakov bodo sprejele in kakšna je bila omejitev vpisa v preteklih letih. Za kratek komentar o trendih vpisa ter o kriterijih za prepoznavanje kvalitete šole smo se obrnili na nekatere njihove predstavnike.


V Sloveniji imamo 6 zasebnih šol:




  • Škofijska gimnazija Vipava

  • Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška

  • Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimnazija Želimlje

  • Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija

  • ERUDIO izobraževalni center

  • Waldorfska šola


Pod drobnogled smo torej vzeli prve štiri.


Kar nekaj časa je veljalo prepričanje, da bo dijak(inja) teh gimnazij bodoči(a) "župnik ali nuna". Ti predsodki so se sčasoma razblinili, gimnazije pa so z odličnimi rezultati dijakov začele pridobivati na veljavi. Nanje se lahko vpišejo dijaki ne glede na versko pripadnost ob pogoju, da sprejemajo krščansko usmeritev ustanove.



Omejitev vpisa skozi vsa leta samo pri Gimnaziji Želimlje


Skupaj so za šolsko leto 2016/17 razpisale 420 prostih mest, od tega Škofijska klasična gimnazija 140, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška 112, Gimnaziji Želimlje in Vipava pa 84. Skupaj z javnimi šolami je za 17.424 potencialnih novih dijakov na voljo 22.960 mest.


Marko Weilguny iz Inštituta za raziskovanje in evalvacijo šolstva je za Domovino povedal, da postopek vpisa na zasebne srednje šole ni določen z zakonom, ampak si ga šole določijo same.


"Šole si lahko same izberejo kriterije ali pa se odločijo, da bodo sodelovale v vpisnem postopku, ki ga vodijo javne šole, kar se seveda zasebne šole večinoma odločajo", je še dodal. Prvi krog vpisa je tako pri katoliških šolah praviloma tak kot pri javnih, v drugem krogu pa na nekaterih šolah veljajo nekatere specifike (poleg točk so pomembna npr. tudi motivacijska pisma in priporočila).


Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva (IREŠ) je bil ustanovljen leta 2007 na pobudo profesorjev Škofijske klasične gimnazije, in sicer iz potrebe po celostnem analiziranju stanja uspešnosti in kakovosti katoliških šol.


Dejavnik za odločitev vpisa na posamezno šolo je tudi morebitna omejitev vpisa. Višino omejitve lahko predvidimo iz podatkov preteklih let.


tabela2



Razvrščanje šol po kvaliteti


Marsikaterega devetošolca (in zlasti starša) zanima, katera šola je boljša od druge oz. na kateri bo imel kot dijak največ možnosti za uspešno opravljeno maturo. Prav zrelostni izpit se sam po sebi ponuja kot kriterij za razvrščanje srednjih šol.


Tak poskus si je z lestvico stotih najuspešnejših šol privoščila fakulteta Alma Mater Europaea, na podlagi nekaterih pridobljenih podatkov s strani Republiškega izpitnega centra (RIC). Odzivi na javno objavo so bili burni, sodišče pa je pred kratim znova odločilo, da RIC-u podatkov (uspešnost na maturi) ni potrebno izročiti, čeprav jih ima.


Peter Polc, ravnatelj Gimnazije Želimlje, pravi, da je tovrstne sezname zelo težko narediti vsaj približno verodostojne. Po njegovem mnenju bi bilo najbolj verodostojno, če bi primerjali povprečje točk ob vpisu (ne spodnje meje!) in povprečje te generacije dijakov čez štiri leta pri maturi.


Z njim se strinja tudi Vladimir Anžel, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava. Pri tem dodaja, da je najbolj sporno to, da se je seznam oblikoval na podlagi zgolj enega kriterija, pa še to samo na podlagi spomladanskega roka mature. Kriterijev za kvalitetno šolo je po njegovem mnenju veliko, res pa je, da so nekateri zelo težko merljivi.


Marko Weilguny je opozoril še na manevre nekaterih javnih šol v želji po boljši statistiki. Ker se upošteva samo spomladanski rok mature, šole slabše dijake iz previdnosti pravočasno "odjavijo" (ne naredijo četrtega letnika oz. jih šole ne spustijo na spomladanski rok) in si tako dvignejo povprečje točk.


Kljub pomislekom povprečje točk dijakov na maturi pokaže okvirno sliko kvalitete posamezne šole. Za celostno sliko bi bila potrebna še primerjava s povprečjem točk ob vpisu.


Spodnja tabela nam pokaže, da sta Škofijska klasična gimnazija in Gimnazija Želimlje že kar nekaj let nad slovenskim povprečjem, spadata celo med najboljše slovenske gimnazije.


Poseben dosežek uspeva tudi Škofijski gimnaziji Vipava - v zadnjih letih nimajo omejitve vpisa, a so kljub temu njeni maturanti nadpovprečno uspešni. Podatkov za Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška nismo uspeli pridobiti.


POVPREČNO ŠT. TOČK NA MATURI V ZADNJIH TREH LETIH


tabelca



KRATKA ZGODOVINA KATOLIŠKIH SREDNJIH ŠOL


Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimnazija Želimlje
zelimje-gimUstanovil ga je Salezijanski inšpektorat sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Salezijanci imajo dolgo tradicijo na področju šolstva v Sloveniji. Od leta 1967 je v Želimljem delovala Srednja verska šola, ki je bila namenjena vzgoji in izobraževanju duhovniških kandidatov. Leta 1991 je bil sprejet zakon, ki je dovoljeval zasebno iniciativo pri ustanavljanju zavodov. Gimnazija Želimlje (takrat še zavod) je tako postala prva zasebna gimnazija v Republiki Sloveniji. V okviru Zavoda poleg gimnazije delujejo še Dom Janeza Boska in Center za mlade, družine in odrasle.


Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška
mb-gimNajmlajša izmed katoliških gimnazij je mariborska. Akt o ustanovitvi Zavoda je bil podpisan leta 1995. Šola je začela delovati dve leti pozneje kot podnajemnik. Zgradba na Vrbanski je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena šele leta 2005, leto pozneje so se vanjo vselili prvi dijaki. Danes v Zavodu poleg gimnazije živijo še štiri enote: dijaški in študentski dom, vrtec Hiša otrok ter glasbena in baletna šola.


Škofijska gimnazija Vipava
vipava-gimUstanovila jo je koprska škofija maja 1991, gre za naslednico Srednje verske šole, ki je delovala v Vipavi od leta 1957. Gimnaziji je priključen še dijaški dom.




Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija
sentvid-gimZavod sv. Stanislava danes združuje: Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, Škofijsko klasično gimnazijo, Jegličev dijaški dom, Glasbeno šolo in Študentski dom Janeza F. Gnidovca. Akt o ustanovitvi je bil podpisan novembra 1992 z namenom nadaljevanja bogate tradicije. V okviru "Škofovih zavodov" je že pred 1. sv. vojno delovala gimnazija, prva, na kateri je potekala matura v slovenskem jeziku.


KOMENTAR: Rok Trdan
Komu so zasebne šole trn v peti?
Zasebne katoliške šole v Sloveniji so poleg javnih šol del mreže javnega šolstva v Sloveniji. So pod nadzorom državnih šolskih oblasti, zagotavljati morajo enake standarde znanja. V celoti izvajajo javnoveljavni program, predpisan s strani države, hkrati pa so mu zaradi celostnega pogleda na človeka dodane še druge vsebine, ki so nepogrešljivi del kurikula katoliške šole.

Delež zasebnega šolstva je v Sloveniji (2 %) precej pod povprečjem glede na primerljive evropske države, kar bomo predstavili v naslednjih dneh. Kljub temu pa odločevalci v Sloveniji pogovor o morebitnem povečanju deleža zasebnega šolstva večinoma vidijo kot razgradnjo javnega šolskega sistema, javne šole same pa kot nezaželeno konkurenco. Večji delež zasebnega bi po njihovem mnenju vodil k družbenem razslojevanju, saj vsi ne bi imeli enakih možnosti. Prav načelo enakih možnosti je vodilo zakonsko ureditev vprašanja financiranja zasebnih šol. Katoliške gimnazije, ki so bile ustanovljene pred letom 1996, so tako 100-odstotno financirane s strani države, toda samo plače in materialni stroški, ne pa tudi zagotavljanje infrastrukture in drugih pogojev za delo. Različno financiranje pa se je pojavilo pri osnovnošolskih programih javnih in zasebnih šol. Zaradi enakih pravic vseh šoloobveznih otrok je ustavno sodišče januarja 2015 ministrstvu naložilo enoletni rok za odpravo te diskriminacije. Zaenkrat še ni odpravljena.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30