Informatik o aplikaciji za sledenje okužbam s COVID-19: "naložil si jo bom takoj, ko bo na voljo"

Uvedba aplikacije za sledenje okužbam koronavirusa (COVID-19) pri nas že nekaj tednov sproža mešane odzive; kritiki, ki so zelo močni v osrednjih medijih, pravijo, da bo vlada z njimi sledila uporabnikom, vlada pa odgovarja, da to ne bo mogoče.

A slovenska aplikacija je le kopija nemške, kjer jo že nekaj časa uporabljajo. Za zagotovitev višjega varstva osebnih podatkov so Nemci iz centraliziranega načina hranjenja podatkov šli na decentralizirani, kar pomeni večjo možnost za varno skladiščenje podatkov. To po zgledu Nemčije želi storiti tudi Slovenija.

Ob oddaji Vala 202, kjer so uporabo aplikacije prikazali izrazito negativistično, smo o dejanskih nevarnostih povprašali praktičnega informatika Matica Zupančiča. 

Ta se čudi, zakaj takšen halo okrog varnostnih zadev, ko pa imamo vendar Slovenci na svojih telefonih kopico aplikacij, katerih varnostni standardi okrog varstva osebnih podatkov so mnogo nižji od nemške COVID-19 aplikacije. 

Da ta tema vsekakor deli prebivalce, kaže tudi spletna raziskava #Novanormalnost družbe Valicon. Po njihovih ocenah, narejenih na raziskavi iz 16. julija naj bi si aplikacijo za sledenje okužbam prostovoljno namestilo zgolj okoli 27 odstotkov ljudi med 18. in 75. letom. Naklonjeni so ji ljudje z zdravstvenimi tveganji in starejši, mladi pa jo zavračajo. Šele v primeru obvezne namestitve, če bi bil posameznik okužen ali odrejen v karanteno, je verjetnost namestitve ocenjena na 53 odstotkov.

Na podlagi odgovorov so ugotovili, da so vprašani relativno dobro seznanjeni s prihajajočo aplikacijo, saj le desetina sodelujočih pravi, da z aplikacijo niso seznanjeni, dobra tretjina (36 %), da so z njo seznanjeni bolj slabo, več kot polovica pa, da so z njo seznanjeni dokaj (46 %) ali zelo dobro (7 %).

Nobena aplikacija ne ponuja 100 % varnosti

O delovanju mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in o tem, kakšne podatke bo zbirala, je danes v oddaji »Kje pa vas čevelj žuli« spregovoril tudi Alešem Završnikom iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

"Pomembno se je zavedati, da nobena, tudi decentralizirana aplikacija, ne ponuja 100-odstotne varnosti glede zasebnosti in varnosti podatkov. Tudi te podatke je mogoče zlorabiti. In takšna presoja vplivov na zasebnost za protokol, ki je podlaga nemškemu protokolu, je narejena. Ampak o tem v slovenskem prostoru ni razprave," je povedal profesor Završnik.

Aplikacija povzroča kršitve človekovih pravic, stigmatizacijo ...

Profesor Aleš Završnik se sprašuje, ali bo mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom sploh delovala. Tudi če bo delovala, aplikacija odpira vprašanja o morebitnih kršitvah številnih pravic, pa tudi o stigmatizaciji. "Zakaj ne bi imeli aplikacije za sledenje politikom in ugotavljanje stikov, ki so lahko korupcijski? Na ta način bi rešili tudi veliko problemov, ki jih imamo v družbi. Najenostavneje bi bilo namestiti neki čip pod kožo vsem ob rojstvu. To bi bilo v tem tehnološkem, tehnicističnem smislu zelo učinkovito, kako preprečevati neko pandemijo. Ampak imamo tudi druge vrednote, ne želimo biti taka družba."

Na vprašanje, ali bi si aplikacijo naložil, Završnik odgovori, da ne, ker ne ve, kaj ta aplikacija počne. Pravi pa, da mu je ta protokol, ki ga je pripravil konzorcij univerz, vlil veliko optimizma, saj vidi, kaj je danes mogoče narediti s tehnologijo. Se pa strinja z epidemiologi, da ni več časa za svinčnik in papir, saj se mu aplikacija zdi koristna z vidika decentraliziranosti zbiranja podatkov, dobra se mu zdi tudi anonimnost. Nevarnost vdora trolov, lovljenje podatkov ob pomoči drugih naprav ter negativni vplivi aplikacije na družbo pa bi lahko opredelil kot slabosti.

Informatik Matic Zupančič: Večino razvojnega dela so opravili Nemci, ki so med bolj »sitnimi« glede varnosti podatkov

Za mnenje smo vprašali tudi informatika Matic Zupančič, ki je prepričan, da bo aplikacija, ki jo pripravlja vlada, dovolj varna za uporabo. »Večino razvojnega dela so tako ali tako že opravili Nemci, ki so eni izmed najbolj »sitnih«, kar se tiče varovanja osebnih podatkov,« pravi Matic.

Dodaja, da mu je razumljivo, da se sedaj v javnosti krešejo mnenja okrog uvajanja posebne aplikacije. »Za moje zdravstvene podatke seveda skrbi tudi mene, še posebej ob zavedanju, da popolna varnost informacij ne obstaja. Vsekakor pa ne razumem političnih krikov, ki uvajanju aplikacije pripisujejo najmanj erozijo demokracije in bližanje totalitarizmu. Nerazumljivo mi je zato, ker mnogo od teh, ki so najglasnejši, praktično vsak trenutek puščajo digitalne sledi, s pomočjo katerih lahko »kapital« izjemno natančno sestavlja njihov profil. Skozi leta zbiranja podatkov, ki jih prostovoljno ali nevede puščamo z brskanjem po spletu in uporabo družbenih omrežij, nas nekaj globalnih podjetij pozna bolje, kot poznamo sebe,« je prepričan.

Vsak naj tehta med zasebnostjo in življenji

Ob tem pokaže še na primer, ob katerem večini Slovencev ni težko predati svojih osebnih podatkov. »Medtem, ko si nekateri brez pomislekov namestijo aplikacijo zavarovalnice, ki jih dobesedno sledi in spremlja hitrost in slog vožnje, vse z namenom prihranka nekaj evrov pri zavarovalni premiji, si bom sam namestil Covid aplikacijo takoj, ko bo na voljo. Če bom s tem lahko prispeval svoj kamenček v mozaiku preprečevanja smrtnih žrtev, je bil namen dosežen,« pravi Matic Župančič in dodaja: Kaj pa, če bomo ob uporabi te aplikacije izgubili nekaj zasebnosti, v kar sam sicer ne verjamem? Vsak sam bo moral presoditi ... na koncu vseeno tehtamo med aplikacijo ali življenji.«