Informacijska vojna z obveščevalnimi podatki Sove

Že tedne se vleče afera domnevne zaposlitve znanke premierja Marjana Šarca v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji. Zaposlena naj bi bila na sporen način oziroma naj ne bi ustrezala pogojem za delovno mesto, ki ga opravlja. Vsaj to bi Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb rada preverila. Kar pa ji s spretnimi političnimi in kontraobveščevalnimi triki onemogoča naša oblast.

Kdo to točno počne je, polje ugibanj in insinuacij. Je pa jasno, da je cilj zamegliti prvotni problem zaposlitve do te mere, da bodo preiskovalci obupali, se sami umazali in bo lahko narod spet vpil, da so vsi isti, ali pa, da bomo na celotno stvar prej ko slej pozabili.

Dejansko smo priča informacijski vojni med vladno stranjo in komisijo za nadzor. Osnove informacijske vojne govorijo o nalogah, kot so širjenje propagande, demoraliziranje, širjenje dizinformacij in diskreditacija ter oviranje zbiranja informacij nasprotniku.

Klasični manevri, ki smo jim priča v teh dneh. KNOVS napove, da bo želel izvesti nadzor na Sovi. Naenkrat se širi dizinoformacije o sporu znotraj KNVOS-a, ovira se zbiranje informacij z nasprotovanjem direktorja Sove ter diskreditira se nasprotnika z medijskimi objavami o drugih domnevno spornih zaposlitvah iz vrst, ki so blizu opozicije in KNOVS-a. Teorija, ki je preprosto prešla v prakso. In Slovenci to gledamo kot prvovrstni medijski šov, namesto, da bi se povprašali, kako smo do tega prišli in kako bomo to zaustavili.

Sova že desetletja zbira podatke o lastnih državljanih, čemur smo bili priča pri aferah o prisluškovanju Janši, pa okoli prodaje Telekoma in Mercatorja. Sliši se tudi, da so ministri skoraj dnevno dobivali mape od Sove, v katerih naj bi bile informacije o omembah ministrskih imen v telefonskih pogovorih ter drugi komunikaciji. Menda v namen zagotavljanja večje varnosti.

Morda si pa zato direktor Sove upa napovedati, da bo delovanje Sove bolelo določene politike, ker se realno obnaša kot mali slovenski J. Edgar Hoover. Seje informacije, ko to ustreza njegovim delodajalcem. Ste se kdaj vprašali, ali vam prisluškuje Sova? In zakaj? In s čigavim pooblastilom?

Glede na objavljeni magnetogram in Janševe navedbe o dosedanji zaposlovalni "kulturi" na Sovi, se človek res vpraša, ali je Sova še ena izmed nedotaknjenih trdnjav prejšnjega sistema. Kot je dobavna veriga v zdravstvu, kot je energetski lobi, kot je gradbeniški imperij. Vsa področja, kjer določeni bogatijo na račun običajnega Slovenca. Če ne drugače, pa preko pretiranih davščin. Vsa področja, kjer Slovenija zaostaja in tone že 30 let.

Toda po 30 letih smo vendarle dočakali še en velik dosežek delovnega ljudstva: nov partizanski film, ki nam razlaga o tem, kako se je iz imaginarnega obroča Nemcev partizanski komandat, preko sodelovanja pri ubojih lastnih sonarodnjakov, prebil v lepo ljubljansko meščansko stanovanje polno buržoazne opreme. Prihaja čas, ko se bo očitno potrebno še enkrat prebiti iz obroča. Toda tokrat iz realnih posledic tega, kar so ti "heroji" kaviar komunizma pustili za seboj. Pa ne s ciljem statusa nove buržoazije, ampak zgolj uresničitve pravice do svobode, poštenega plačila in dostojne starosti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike