In kaj pravi SLS? "Sposobni smo sodelovanja z vsemi, razen s skrajno levico in skrajno desnico."

Vir foto: Facebook SLS
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj razkrinkana lažna novica, da NSi sestavlja novi Demos z Marjanom Šarcem, vseeno odpira vrsto vprašanj glede povezovanja političnih akterjev v sredini in desno od nje. Jasno je namreč, da bodo letošnje volitve glede načina prihodnjega političnega delovanja desnice ponudile vsaj dve resni izbiri.

Pri tem ni mogoče spregledati tretje tradicionalne pomladne stranke, SLS, kateri ankete kažejo realno možnost za vrnitev v državni zbor.

Kje se torej vidi SLS? V krogu partnerstev okrog politike Slovenske demokratske stranke ali alternativne, krščansko-demokratske politike, ki jo ponuja Nova Slovenija? Je mogoča skupna lista z novimi manjšimi strankami na desnici?

Njihov odgovor za Domovino je dvoumen, zato smo pogledali tudi v zgodovino odnosov med akterji.

Pred dnevi je v javnosti odjeknila novica, da stranka Nova Slovenija pripravlja 10 programskih točk, okrog katerih išče zavezništva za nekakšen novi Demos. Novinarka časnika Delo, ki je prinesel novico, je partnerja NSi poiskala kar v Marjanu Šarcu, iz česar se je razširila lažna novica, da se NSi in Šarec dejansko konkretno dogovarjata o sodelovanju.

Učbeniški primer "fake news" učinka smo na Domovini obravnavali v včerajšnjem članku. Danes se bolj osredotočamo na verjetnejša predvolilna zavezništva, v katerih bo nedvomno opazno vlogo igrala tudi SLS.

SLS in NSi: pretežno dobre izkušnje


Če odmislimo ponesrečeno združevanje SKD in SLS, so naslednja leta odnosi med združeno stranko in novonastalo NSi prinesli kar nekaj pozitivnih izkušenj. Skupaj so sedeli v dveh desno-sredinskih vladah, leta 2014 pa so celo sestavili skupno listo za Evropske volitve. Povezovanje obeh krščanskih strank je prineslo dober rezultat in dva poslanca skupini Evropske ljudske stranke.

Pozitivna izkušnja je botrovala tudi pogovorom o morebitnem skupnem nastopu na državnozborskih volitvah nekaj mesecev kasneje. V igri je bila tudi predvolilna koalicija, do realizacije katere pa kasneje ni prišlo, menda predvsem na željo NSi, da na volitvah nastopi samostojno. Zanjo se je srečno končalo, saj so popravili svoj volilni rezultat, manj pa za SLS, ki je po strateški napaki Bogovičeve kandidature v Ljubljani za nekaj sto glasov izpadla iz parlamenta.

S tem je bilo tesnejše politično povezovanje med NSi in SLS na nacionalni ravni za nekaj časa zaključeno. Stranki sicer pogosto tvorita lokalne koalicije, na evropskem parketu pa Lojze Peterle in Franc Bogovič delujeta dokaj usklajeno.

SLS in SDS: zgodovina odnosov manj bleščeča


Čeprav je SLS sedela v dveh vladah pod vodstvom Janeza Janše, pa so bili odnosi med strankama pogosto napeti. Najbolj na prelomu tisočletja, ko se je predsednik ravnokar združene SLS+SKD dr. Franc Zagožen odločil, da stranka v državnem zboru podpre proporcionalni in ne večinskega volilnega sistema. To je povzročilo hud spor z Janšo in odhod Peterleta ter Bajuka, ki sta ustanovila Novo Slovenijo.

A Zagožen ni bil edini predsednik SLS, ki se je znašel v nemilosti politikov SDS. Ti so leta kasneje, ko je razpadala 2. Janševa vlada, zelo ostre besede namenjali predsednikoma Radovanu Žerjavu in Francu Bogoviču.

Bogoviča so celo povezovali z UDBO, kar je odločno demantiral v dolgem govoru v državnem zboru februarja leta 2014. V tem je SDS med drugim pozval, naj nehajo ustvarjati lažne konstrukte, povezane z SLS, ki jih lansirajo v njihovih medijih.

Tako sta se svoj čas kar preko Tviterja razšla Janez Janša in nekdanji predsednik SLS Radovan Žerjav:





A pod novim sodstvom Slovenske ljudske stranke so stare zamere med strankama morda pozabljene. Tako je sklepati glede na sodelovanja pri volitvah v državni svet. Ta je sicer formalno stanovski in ne politični organ, ampak desno večino in izvolitev predsednika SLS Zidanška naj bi omogočil prav pragmatični dogovor med obema strankama.

Strankarski časopis SDS Demokracija Slovensko ljudsko stranko celo omenja v projektu "skupnega nastopa pomladnih strank", ki naj bi sestavljale nekakšen "novi Demos" pod Janševim okriljem in na pobudo Zbora za republiko. Tega naj bi ob SDS sestavljale še SLS, Glas za otroke in družine ter Kanglerjeva Nova Ljudska stranka.

A predvsem zaradi spora med vodstvom SLS in Francem Kanglerjem se zdi manj verjetno, da bi se ti dve stranki znašli v skupni predvolilni koaliciji.

In kaj o povezovanju pravijo v SLS?


Zaradi vseh špekulacij, ki krožijo v javnosti, nas je zanimalo, kaj o povezovanju na desnici meni Slovenska ljudska stranka.

Pravijo, da je bilo formalnih in neformalnih pobud za povezovanje v preteklosti že toliko, da jih pravzaprav nihče resno ne jemljeZnačilnost vseh teh prizadevanj je po njihovem običajno temeljila na osebnih interesih političnih akterjev, ki so želeli kovati politični dobiček na račun izčrpavanja svojih partneric.

"Smo proti dobičkarskemu »parčkanju« strank, ki jih povezuje le želja po prevzemu oblasti," so zapisali v odgovoru na vprašanje Domovine. Iz teh izkušenj so se naučili, da morajo bolj kot formalno stranke, povezovati ljudi in programe, na čemer intenzivno delajo.

Mnogi analitiki menijo, da bi se v skupno listo morale povezati vsaj manjše stranke na desnici. A o morebitnem povezovanju s strankama Franca Kanglerja in Aleša Primca v SLS pravijo, da je glede tega bolje počakati na volilno kampanjo, ko bo bolj jasno, katere od strank se sploh bodo potegovale za svoj mandat v parlamentu.

V SLS so prepričani, da se bodo na letošnjih volitvah z dobrim rezultatom vrnili v parlament, na volitvah 2022 pa celo ciljajo na prevzem vodenje vlade.

Do takrat so sposobni sodelovanja z vsemi, razen s skrajno levico in skrajno desnico. Pri tem ne izključujejo možnosti sodelovanja v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša ali v kateri drugi vladi, v kolikor bi zgodba temeljila na partnerskem odnosu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30