IMF Slovenijo svari, da se zaradi hitrega staranja prebivalstva lahko znajde v težavah

Uredništvo
3

Slovenija potrebuje nadaljnjo finančno konsolidacijo, dokončno ureditev bank, globlje reforme trga dela, zmanjšanje regulacije in birokratskih bremen ter pospešeno privatizacijo, je v svojem poročilu o Sloveniji ob koncu dvotedenske misije zapisal Mednarodni denarni sklad (IMF).

Po prepričanju strokovnjakov te organizacije bi Slovenija ugoden čas nadpovprečne gospodarske rasti morala izkoristiti za pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo izobraževalnega ter javnega plačnega sistema. Obenem v IMF svarijo, da je zaradi hitrega staranja prebivalstva dvig produktivnosti nujen. 

Finančna stabilnost Slovenije se je od leta 2013 po zaslugi odločnega prestrukturiranja slabih bank in preudarne makroekonomske politike popravila, piše IMF v svojem poročilu o  Sloveniji. Izpostavljajo predvsem pokojninsko reformo iz časa 2. Janševe vlade (2012), zamrznitev rasti plač javnega sektorja, socialnih transferjev in reze v investicije, ki niso povezane z EU sredstvi v istem obdobju (ZUJF), dvig stopnje DDV pod vlado Alenke Bratušek ter preusmeritev dolgov (slaba banka).

A fiskalna konsolidacija se mora v sedanjih ugodnih pogojih nadaljevati, da se javni dolg zniža pod 60 odstotkov BDP, pišejo v nadaljevanju. To bo zahtevalo strukturno prilagoditev v višini 1 odstotka BDP do leta 2020. Ta bi se dala doseči z reformo javne porabe, ki bi z modernizacijo delovanja oblasti prinesla stalne prihranke ter z natančno načrtovano davčno politiko.

Pri tej IMF opozarja na veliko davčno breme, ki ga državljanom nalaga država, saj ima Slovenija osmo najvišjo davčno obremenitev med 35 državami OECD. Zato bo nujno razbremeniti delo, sploh visoko izobraženih kadrov, ki sedaj državo zapuščajo, vire pa nadomestiti s široko zasnovanim DDV-jem, nepremičninskim davkom, okoljskimi davki ali pa z racionalizacijo davčnih odhodkov pri nepremičnem premoženju in kapitalskih dobičkih.

V IMF pričakujejo dostopno nižanje gospodarske rasti, ki pa bo še vedno nadpovprečna. A omejena bo z negativnimi demografskimi trendi ter zunanjimi tveganji kot so vzpon protekcionizma, ki bo Slovenijo kot izvozno državo močno prizadel.

Prav zaradi hitrega staranja prebivalstva bo po mnenju strokovnjakov IMF nujno dvigniti produktivnost, saj bo od nje odvisna dolgoročna gospodarska rast. Zato Sloveniji priporočajo pospešitev zgoraj navedenih reform.

Česa o poročilu IMF niso povedali osrednji mediji
Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada so potegnili črto pod svoj 14-dnevni pregled stanja v Sloveniji. A pri tem najbolj bode v oči razkorak med vsebino njihovega poročila in tem, kar nam o njihovih ugotovitvah, na podlagi novice STA, poročajo (oziroma ne poročajo) osrednji mediji.

MMC RTV Slovenija denimo v naslovu navaja besede vodje misije, Bernardina Akitobyja, da slovenska konjuktura ni naključje, temveč posledica ukrepov v zadnjih letih. Pri tem pa v članku ni moč prebrati, da med njimi poročilo navaja predvsem ukrepe, sprejete v času 2. Janševe vlade: tiste, ki jih je prinesel ZUJF, pokojninska reforma in ustanovitev slabe banke. Od drugih navaja le dvig DDV v času Alenke Bratušek. Po zapisanem bi marsikdo sklepal, da IMF hvali “ukrepe” Cerarjeve vlade, a v poročilu jih seveda ni, saj o tem ni kaj zapisati.

Na splošno članka na MMC-ju in 24ur.com poudarjata predvsem pohvale na račun visoke gospodarske rasti ter zgolj pavšalna opozorila, da je to potrebno izkoristiti za nadaljnje reforme. Nič pa ne moremo prebrati o svarilih pred hitrim staranjem prebivalstva, ki zahteva dvig produktivnosti, o nadpovprečnih davčnih obremenitvah in visokih prispevkih za socialno varnost in podobno.

Morda zato, ker IMF pravzaprav ni povedal ničesar, kar ne bi vedeli že dolgo: da Slovenija glede nujnih strukturnih reform še vedno spi – v slabih časih se rešuje z zadolževanjem, v dobrih pa z jadranjem na izvoznih rezultatih našega gospodarstva.

A te pravljice bo ob naslednji krizi, ki bi jo dočakali nepripravljeni, nedvomno konec.  

3 KOMENTARJI

  1. Veliko večji problem je izseljevanje državljanov, to so tisti ki jih država izobrazi, in ki vloži denar v njih, potem pa gredo čez mejo po boljšo plačo in boljše delovne pogoje, podatki statističnega urada tako kažejo da se je v obdobju 2012-2017 izselilo 51.563 državljanov, priselilo se je 16.651 državljanov, tako je v tujini ostalo 34.912 državljanov , kar je najslabše po osamosvojitvi, zato nam primanjkuje tudi delovne sile, da boste lažje razumeli !

  2. Nič novega,vse to se ve,samo do ljudi ne sme.Levičarji vedo,kaj je pomembno: ljudi držati nevedne in jih zmanipulirati.Do krize si dovolj “nabrati”,potem mirno uživati,naivna raja pa naj “crkava”.To je njihov edini plan.Levo-leva vlada ne bo naredila nič dolgoročno koristnega,ker ne zna in noče.
    Žal,bližamo se trenutku,ko tudi potrebni ukrepi ne bodo več “prijeli”.Potem bo pa težko.
    Najhuje je,da se vse ve,ukrepati se noče.Ljudstvo pa verjame levičarjem.
    Kaj narediti ? Tisti,ki lahko,naj čimprej poberejo “šila in kopita”! Čudež se mora zgoditi,da pravočasno pridemo do “pameti”.
    Sem pesimist!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime