IMF kritičen do visokih obdavčitev dela in prekomernega trošenja. Vlada medtem sprejema proračun z rekordnim primanjkljajem

vir: Pixabay

Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Slovenijo je po desetih dneh zaključila vsakoletno posvetovanje in poročilo, ki ima velik vpliv na svetovne finančnike, s tem pa tudi na številne vlagatelje.

Zanimiva so odkritja IMF, ki hvali številne ukrepe, ki jih je Slovenija naredila, da ostaja zaenkrat še odporna na krizo, kar daje veliko priznanje tudi pretekli vladi, na kar so številni mediji v Sloveniji hitro pozabili. Ob tem pa je tudi kritična do aktualne vlade in jo svari predvsem pred številnimi tveganji zaradi prevelikega trošenja, slabo targetiranih ukrepov, ki povečujejo porabo energije, in ji tudi priporoča znižanje obdavčitve dela.

Koliko predloge IMF poslušajo v vladi, pa kaže današnja seja v DZ, kjer vlada predlaga sprejem proračunov za naslednji dve leti z rekordnim primanjkljajem.

Vodja misije IMF Donal McGettigan je v predstavitvi poročila dejal, da se je slovensko gospodarstvo izkazalo kot izjemno odporno na šok koronavirusa in vojne v Ukrajini. Trenutno beleži, kot je dejal, izjemno rast BDP, brezposelnost je zgodovinsko nizka.

To mnenje pritrjuje lestvici časnika The Economist, ki je januarja 2022, torej v času Janševe vlade, Slovenijo pri ekonomskem okrevanju po pandemiji covida-19 med 23 državami OECD uvrstila na drugo mesto po uspešnosti. O tem smo takrat pisali v prispevku Neodvisni pogled iz tujine: pri spopadu z gospodarskimi posledicami epidemije Slovenija v vrhu Evrope, a slovenska javnost in osrednji mediji so na to hitro pozabili.

IMF naprej v poročilu opozarja na upočasnjevanje gospodarske rasti v glavnih (evropskih) partnericah, kar bo pritisnilo na izvoz. Inflacija je visoka, v okolju pa povišana stopnja negotovosti. Kljub temu pa Sloveniji za prihodnje poletje napoveduje malo manj kot dvoodstotno rast BDP, kar je še vedno precej več kot nam napoveduje Evropska komisija. Njihova napoved je tudi, da se bo tudi inflacija zniževala. A McGettigan ob tem svari, da mora za učinkovit boj proti inflaciji vzporedno z zategovanjem denarne politike teči tudi zategovanje fiskalne politike.

Kritika Golobove vlade: previsoko trošenje, previsoka obdavčitev dela in napačno izvedeni ukrepi

Posledica dveh šokov, epidemije in vojne v Ukrajini, je dodatno povečanje javnega dolga tudi v Sloveniji. Ob polletju je ta dosegal 73,5 odstotka BDP, pri čemer je močna rast BDP zakrila absolutno povečanje: Javni dolg Slovenije se je v desetletju (od konca leta 2012) več kot podvojil, z 19 na 41,5 milijarde evrov, pri čemer je veliko dodala tudi aktualna vlada.

IMF je slednji zaradi tega namenil nekaj kritik. Izpostavil je omejevanje cen energentov, pri čemer je vlada s septembrom omejila cene elektrike in zemeljskega plina za prebivalce in male poslovne odjemalce. Nižje cene veljajo za vse in za neomejeno količino porabe, kar je predvsem zmotilo IMF. Pred zimo se zato poraja strah, kaj bo, če bo nizka cena energentov spodbudila višjo porabo. Druge države bodo subvencionirale cene energentov, a do določenega deleža porabe, na primer do 80 odstotkov povprečne porabe, medtem ko za porabo nad tem ohranjajo tržne cene.

IMF je pri tem opozoril, da je subvencioniranje energentov s tako imenovano kapico drag ukrep, ki ne prispeva k varčevanju z energenti. Ukrepi bi morali biti po mnenju IMF ciljni in osredotočeni na ranljive. Tudi pri podjetjih bi morali imeti ciljne ukrepe, omejene na finančno trdna podjetja, s čimer bi pripomogli k manjši porabi proračuna, iz katerega je vlada za prihodnje leto rezervirala 1,2 milijarde evrov za pomoči zaradi visokih cen energentov.

IMF je Slovenijo ponovno pozval k reformam, predvsem pokojninski in davčni, ki bi zmanjšale proračunske obremenitve. Pri prvi predlaga postopno zviševanje starosti upokojevanja, pri drugi pa razbremenitev relativno visoke obdavčitve dela, kar je vlada zagotovo preslišala, saj s svojo davčno reformo dela popolnoma nasprotno od tega, kar predlaga IMF. Več o tem, kako vlada slovenske plače še dodatno obdavčuje, smo pisali že pred kratkim.

Proračun: Kljub opozorilom IMF in slovenskih ekonomistov vlada troši nadpovprečno

Slovenski ekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da nas povečano trošenje vsakokratne vlade vodi v dolžniško past. Slovenija je bila namreč 2013 tik pred bankrotom z javnim dolgom v višini vsega 45 odstotkov BDP, danes pa je dolg precej višji. Še višji pa bo, kot kaže, po sprejemu proračuna za leto 2023.

Opozicija ob obravnavi predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki so jo poslanci začeli danes, vlado opozarja na prekomerno trošenje. Rast odhodkov je izjemno visoka; ta bodo prihodnje leto najvišja doslej. Opozicija izpostavlja tudi rekordno visok proračunski primanjkljaj. Ob tem se poslancem SDS in NSi zdi še toliko bolj absurdno, da želijo v vladi delo še dodatno obdavčiti.

4 komentarji

  1. Meni se zdi zelo premišljena poteza vlade, da se ukinja doolgotrajna oskrba slovenskih starostnikov in vseh drugih, ki so potrebni tuje pomoči ter postrežebe, ki bodo itak prej ali slej pomrli.

    Prednost ima dolgotrajna oskrba mladih migrantov, ki bodo še dolgo živeli na naš račun.

    3 x PROTI!

Komentiraj