Imamo vlado. Samo ne delat' valov

Foto: vlada.si/Tamino Petelinšek
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj je bila izvoljena 13. slovenska vlada pod vodstvom Marjana Šarca v raznobarvni koaliciji levih odtenkov. Glasovanje je bilo izpeljano po pričakovanjih saj je bil rezultat 45 glasov ZA in 35 glasov PROTI.

Ekipa je kombinacija starih in novih obrazov, ki ne prinaša nič kaj novega na polju presežkov, odličnosti in kompetenc. O tem so pričali že zapleti na nekaterih delovnih telesih, kjer so kljub njihovi vsebinski šibkosti kandidati dobili potrditve predstavnikov naroda.

Varnost


Prvi test Šarčeve vlade bo ravno odnos do pomembne narodne teme – varnost. Pa ne zaradi Šiškota in njegovih »goščarjev«, ampak zaradi realnosti na naši južni meji, ki je ena najbolj zlorabljenih političnih tem.

Nekateri nas prepričujejo o vsakodnevni invaziji v tisočih, drugi pa problem zanikajo. Oboje pa je le nabiranje točk pri lastni volilni bazi in oboje je za narodno politiko škodljivo. Zato bo to prvi realni test Šarčevega karakterja, kjer sta Cerar in Gyorkoševa pokazala določeno mero narodno zavedne hrbtenice.

Tega od novega obrambnega ministra Erjavca ne gre pričakovati. Gledati novega premierja, kako bo balansiral med volilno bazo svojih koalicijskih partnerjev in realnimi potrebami slovenskega naroda bo izjemno zanimivo.

Izobraževanje in diplomacija


Še eno balansiranje pa bo spoštovanje ustavnega sodišča in odločbe o zasebnem šolstvu. Šarec še ni, tekom svojih dosedanjih javnih udejstvovanj, obiskal kakšne izmed zasebnih katoliških šol in izrazil jasne besede o tem, kakšno je njegovo mnenje.

Sicer, če velja sklepati glede na sedanjega zunanjega ministra, ko pride do obljub premierjev leve sredine, javno dane besede niso vredne piškavega oreha. Javno dane zaveze in nagovori pa so po drugi strani eno izmed relevantnih orodij naše diplomacije, ki je trenutno v totalnem razsulu.

Najbolj etični premier bo sedaj svojo »karizmo« obratov za 180 stopinj in užaljene drže ter prepričanosti o svoji uspešnosti lahko širil zunaj naših meja. Kar sicer ni najboljši obet, vendar bo morda uspel vsaj malo umiriti rusofilsko zunanjo politiko zadnjih let in slovensko zunanjo podobno graditi na novo. Upanje ostaja, ker je to lepo. Vprašanje, koliko je realno.
Šarčeva »manjšinska« vlada je ujetnica lastne želje po sedežih in službah. Preveč konservativen ukrep bodo potopili socialisti, preveč socialističnega pa (vsaj upajmo) Šarec in nekaj jezdecev leve sredine samih.

Realne reforme


Koliko realnega vpogleda premore nova »manjšinska« vlada, bo pokazal čas in prvi »usklajeni« reformni predlogi. Ob vseh izjavah novega premierja, ki jih lahko razumejo le »posvečeni«, je upanje le to, da bodo tekom svojega mandata naredili čim manj škode.

Kajti kombinacija levih strank in »opozicijskih« socialistov ne ponuja nič novega in preizkušeno nič dolgoročno dobrega. Običajen državljan si želi preprostih stvari, lahko bi rekli, da si želimo le »stare pravde«: pošteno delo, pošteno plačilo. Vse drugo so bolj ali manj podrobnosti.

Pošteno delo v naši državi nima veljave, kar smo videli ob zadnjem levem napadu na podjetništvo. Enako pa je pošteno plačilo le malokrat videno in redko kot istrsko govedo. Morda tudi zato, ker o tem odloča kako govedo, četudi ne istrsko. Ko se bodo politiki v svoji želji po reformah lotili javnega sistema, naj le ne pozabijo na osebe, ki so jih bila polna usta med volitvami – medicinskih sester, policistov, vojakov itn.

Šarčeva »manjšinska« vlada je ujetnica lastne želje po sedežih in službah. Preveč konservativen ukrep bodo potopili socialisti, preveč socialističnega pa (vsaj upajmo) Šarec in nekaj jezdecev leve sredine samih.

Tako nas v prihodnosti čakata dve stanji: stalne reforme in prosti tek. Pri tem, da bomo pri prvem porabili ogromno denarja za »uspešne zgodbe«, ki bodo na koncu obtičale v predalih slovenskega parlamenta. Pri drugem pa bomo vzdrževali stanje, kot je na današnji dan in postaja iz dneva v dan bolj nevzdržno. Oboje pa ne bo prineslo potrebnih sprememb, da bi lahko bolje pripravljeni pričakali naslednjo krizo.

Modus operandi zadnjega desetletja, kjer smo vsi skupaj do ust v dreku in govorimo drug drugemu: »Ne delat' valov« preprosto ne bo dovolj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike