Na svetovni dan Downovega sindroma smo si na nacionalni televiziji lahko ogledali film, kako se mamica v stiski odloči za splav otroka, pri katerem je obstajala verjetnost, da se bo rodil z Downovim sindromom in srčno napako.
Ob diagnozi visoke verjetnosti tovrstne kromosomske napake pri nerojenem otroku pogosto tudi medicinsko osebje staršem izpostavlja predvsem omejitve in zaplete, s katerimi se bodo njihovi otroci srečevali v svojem življenju.
Zato ne čudi, da se mnogim zdi rešitev vseh teh problemov preprosta: splav. Takšno je mnenje družbe, ki je iz strahu pred posebnostmi, ki jih prinaša Downov sindrom, tega že praktično izkoreninil.
Tokrat vam predstavljamo zgodbo 20-letnega Blaka Pyrona, prvega poslovneža v Teksasu z Downovim sindromom.
Od natakarja do lastnika sladolednega tovornjaka
Blake je bil vedno zelo odprta oseba, ki je na življenje gledal pozitivno in poskušal živeti tako kot njegovi vrstniki. Bil je del nogometne ekipe, odlično se je vključeval v družbo sovrstnikov in bil na šoli popularen. Njegova poklicna kariera se je začela z delom v BBQ restavraciji v Teksasu, kjer se je odlično vključil v družbo sodelavcev, ti pa so ga z veseljem sprejeli medse.
A žal so restavracij zaprli, mladi Blake in njegova družina pa so se znašli pred novim izzivom, ki pa jih ni ustavil. Kupili so tovornjak in ga preuredili v sladoledno stojnico. Blake's Snow Shack, kot so podjetje in sladoledarno poimenovali, je v trenutku postal popularen, pred njim pa se vijejo dolge vrste zadovoljnih kupcev.
Poslovna ideja je postala v Ameriki pravi hit. Med drugim so jo opazili tudi na NASCAR-ju, prestižnem avtomobilskem dirkalnem tekmovanju, kjer so logotip Blakove slaščičarne krasi enega od avtomobilov. Prav tako je zgodba odmevala po ameriških medijih, Blake pa je spregovoril tudi pred Združenimi narodi, kjer je poudaril, da imajo osebe z Downovim sindromom prav tako željo in sposobnosti za delo in naj jim družba pri tej želji pride naproti.
Blake je postal tudi ambasador Downovega sindroma v Ameriki, ki s svojo zgodbo navdušuje mnoge in razbija tabuje, da osebe z Downovim sindromom pomenijo le breme za družbo. Javnosti sporoča, da so prav tako kot drugi sposobni za delo.
Primer dobre prakse - Druga violina
Seveda zgodba Blaka Pyrona ni edina. Osebe z Downovim sindromom družbi vedno znova dokazujejo, da so enakopraven člen verige, ki je sposoben za delo in aktivno vključevanje v družbo.
Vir: Facebook Druga violina
Tudi v Sloveniji imamo restavracijo, v kateri so zaposlene različne osebe s posebnimi potrebami, med njimi tudi take z Downovim sindromom. Druga violina, ki je svoj prostor pod soncem našla v stari Ljubljani, že več let navdušuje goste. Poleg dobre hrane tam srečate nasmejane natakarje, ki kljub svojim pomanjkljivostim opravljajo delo in so aktiven člen družbe.
Druga violina je popularna tudi med turisti, ki obiščejo Ljubljano. Na strani TripAdvisor je med vsemi ljubljanskimi gostilnami na visokem 29 mestu, tuji gostje pa ne morejo prehvaliti odlične hrane in izjemnega osebja. Zato ne čudi odlična ocena, ki jo je restavracija prejela ter gneča pred njenimi vrati.
Seveda pa to nista edini pozitivni zgodbi o vključevanju oseb z Downovim sindromom v družbo. V Argentini otroke v vrtcu varuje 33-letna Noelia Garella, ki je zaenkrat edina vzgojiteljica na svetu z Downovim sindromom. Leta 2016 je Isabelle Springmühl postala prva modna kreatorka z Downovim sindromom, ki je svojo kolekcijo predstavila na londonskem tednu mode, leto pred tem pa je Jamie Brewer postala prva manekenka z Downovim sindromom, ki se je sprehodila po modni pisti newyorškega tedna mode.
Uspešna je tudi zgodba španca Pabla Pinede, filmskega igralca in prvega Evropejca, ki je zaključil univerzitetno izobraževanje. Da je španska družba do oseb z Downovim sindromom bolj sprejemljiva pa priča tudi dejstvo, da so v mestni svet Valladolida izvolili Angelo Bachiller, političarko z Downovim sindromom, ki funkcijo zaseda od leta 2013.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.