Igor Gregorič se umika. Inštituta za otroške srčne bolezni zagotovo ne bo.

Blaž Čermelj
10

    Priznani srčni kirurg dr. Igor Gregorič se se umika iz Inštituta za otroške srčne bolezni, prav tako pediatrični kardiolog dr. Andrej Robida. Odstopa nista presenetljiva, pravzaprav se ju je dalo slutiti že ob težavnem ustanavljanju inštituta.

    Inštitut je poleti le pričel delovati, vendar je bila njegova vloga bolj svetovalna. Toda po zapletih po eni od operaciji, ki  jo je opravil gostujoči kirurg, je bil program ustavljen.  Pacientka je nekaj dni kasneje umrla,  med UKC in NIOSB pa se je pričelo medsebojno obtoževanje o krivdi. Ostalo je pri tem, saj UKC strokovno revizijo primera zavrača.

    Ideja o ustanovitvi NIOSB se je pojavila med mandatom ministrice Milojke Kolar Celarc. Tedaj se je izkazalo, da je kardiološki oddelek na pediatrični kliniki že vsaj desetletje ne deluje dobro. V zadnjih letih je stanje postalo nevzdržno tudi za zaposlene, tako da je zaradi notranjih sporov v nekem trenutku popolnoma razpadel.

    Težave na oddelku imajo že dolgo brado. Nekoč je bil oddelek, kjer so zdravili otroke s prirojeno srčno napako, referenčni center za vso Jugoslavijo. Seveda niso zmogli vsega, tudi tedaj so najtežje operacije opravljali v tujini. Po slovenski osamosvojitvi je bilo pacientov manj, vse operacije je opravljal en sam kirurg. Ko je ta leta 2004 zbolel, se je začel postopen propad sistema. Nekaj časa ga je nadomeščal slovaški kirurg dr. Sojak, vendar se je ta iz Kliničnega centra umaknil. Edini, ki je bil pripravljen pomagati je bil izraelski kirurg dr. Mishaly.

    Ta je z UKC sklenil pogodbo, po kateri je otroke operiral 3 – 6 dni v tednu, preostali čas pa sta bila zanje pristojna specializanta, ki naj bi ju v naslednjih dveh letih usposobil za samostojno delo.

    Dogovor je bil poln pasti, ki so jih odgovorni ignorirali. Zaradi številnih smrtnih primerov je bil leta 2015 s strani zdravniške zbornice uveden izredni strokovni nadzor, program je preučila mednarodna preiskovalna komisija. Pri tem se je zamejila zlasti na leto 2012. Njeni izsledki so bili katastrofalni, pokazalo se je, da zaradi neurejenega programa, ki ga upravljajo nekompetentni ljudje, bolniki umirajo. Smrtnost je znašala okrog 4 – 5 %, medtem ko v referenčnih tujih centrih beležijo smrtnost med 1 % in 2 %.

    Po tem katastrofalnem poročilu in po odhodih ostalih specialistov je vlada prišla na idejo, da bi za te otroke, ki jih v svetu nekako 8 na 1000 rojstev (za Slovenijo to pomeni okrog 150 letno) poskrbel nov inštitut, ki bo deloval po najsodobnejših standardih.

    Vse kaže, da je ideja o tem z novo vlado propadla. Ob nedavnem praznovanju petdesetletnice otroške kirurgije je UKC Ljubljana obiskal tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Ta je zdajšnje vodstvo podprl, da imajo njegovo zaupanje in čas, da stvari spremenijo na bolje.

    Po odstopu dr. Igorja Gregoriča je jasno, da je ideja o tem pokopana. Minister sicer pravi, da bo dokončna odločitev padla sredi meseca, toda bolj verjetno je, da bodo še pred tem odstopili tudi preostali člani vodstva in bo program tekel po načinu kot je v zadnjem desetletju. Pri tem bo zagotovo ohranil tudi vse svoje slabosti.

    Katastrofalno poročilo, ki ni spremenilo ničesar
    NIOSB, ki bi deloval v prostorih UKC ljubljana, z gotovostjo ne bo.

    V resnici inštitut za svoje uspešno delovanje ni imel prav nobenih možnosti. Tega je zagotovo najbolj vesel UKC Ljubljana. V njem so od nekdaj slabo skrivali dejstvo, da nočejo nikogar, ki bi se vtikal v njihovo delo.

    Večinoma jim je to tudi uspevalo, z nepravilnostmi se ni ukvarjal nihče. Na položajih so se dolga leta izmenjevali direktorji, ki spornim praksam niso bili dorasli. Če so se slučajno odločili določenim nečednostim narediti konec, so bili navadno kmalu zamenjani.

    Verjetno ne bi nikoli vedeli, kako je deloval oddelek za otroške srčne bolezni, če ne bi zdravniška zbornica uvedla izrednega strokovnega nadzora. Poročilo o delovanju oddelka je bilo izredno slabo, takšen oddelek bi si morda zaslužil celo takojšnje zaprtje.

    Najbrž je po nepotrebnem umrlo vsaj 16 otrok, te obravnava tudi poročilo. Bolj verjetno je, da je teh smrti na desetine. Verjetno zato, ker revizij nad tem za preostala leta ni bilo.

    Slednjič je prevladalo mnenje, da je zaprtje oddelka s stališča slovenskih otrok dolgoročno nesprejemljivo. Kot alternativa obstoječim praksam se je pojavila ideja o NIOSB. Ideja ni uspela.

    Krivdo za to lahko najprej iščemo v UKC, ki se vztrajno izogiba spremembam preteklih praks, pa tudi šibki podpori ministrstva, ki jih odločno ne preseka.

    Izjave vodilnih pri projektu NIOSB zaenkrat ne kažejo na voljo, da bi se to kmalu spremenilo. Bo to drugače, ko bo pred zrušenjem kakšen pomembnejši oddelek ali kakšna pomembna slovenska bolnišnica?

    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 10

    1. Če se ne motim, je bil eden prvih direktorjev UKC eden “največjih stricev” – Janez Zemljarič. On je postavil temelje poslovanja in iz teh korenin črpajo vsi poznejši direktorji.
      Če bi kdo od zdravnikov glasno grajal določene pomankljivosti, se ga bo onemogočilo.

      Do nedavnega šef PEDIATRIJE Kenda, je zelo prijateljeval s Kučanom in Jankovičem, vsaj tako ga je kazana nacionalna TV. Njemu se ni nič zgodilo, pa čeprav je bilo na pediatriji veliko smrtnih primerov.

      So pa OSTRO ukrepali zaradi smrti UMIRAJOČIH, ki naj bi jim Radan “domnevno” skrajšal nekaj ur trpljenja. Sama vidim veliko razliko, če nekdo zaradi lajšanja bolečin umre 15 ur prej – Gledano na to, da umre otrok, ki ima pred sabo še 80 let življenja. (življenje je življenje to je res, – razlika pa je med nekaj urami in 80 leti)

      Kako, da niso iz pediatrije nikogar poslali v zapor in mu odvzeli licenco. To so z Radanom storili celo brez sodbe. Tu ni veljalo, da dokler ni obsojen je nedolžen. Takoj je izgubil delovno mesto in Zdravniška zbornica mu je odvzela licenco. Niso rabili sodne odločbe. Ta primer je jasno pokazal, da delajo na UKC vodstva bolnice in Zdravniške zbornice “z roko v roki”. Nekateri pa dobro služijo z nabavami zdravil.

      Na UKC ne rabijo takih strokovnjakov, kot je spoštovani Igor Gregorič, ker se bijijo, da bi odkril njihove slabosti. Tako sposoben strokovnjak, slovenskega rodu, pa ima možnost, da v Ameriki USPE, mi pa bi mu doma to onemogočili.

      Gregorič je Primorec in na našem koncu smo na njega zelo ponosni, kot Slovenci in Primorci. Ko se v naši domovini ne bomo več “igrali” negativne selekci na vseh področjih, bodo tudi VRHUNSKI STROKOVNJAKI lahko delali v svoji domovini Sloveniji – tudi Igor Gregorič. Upajmo na boljše čase.

      • Levo usmerjena oblast na vseh področjih deluje kot na področju politike. Na vodilne položaje prihajajo vedno manj kompetentni ljudje, ki vidijo svoj motiv ali zaradi svoje bolestne ambicioznosti ali pa za svojo materialno korist. Na žalost so uspeli ta način uveljaviti tudi na nižjih področjih, kjer bi morala tako vodenje kot tudi delo opravljati samo stroka. Brez politike. Očitno bomo morali pasti še niže, da bomo enkrat dojeli, kaj nam obstoječa oblast dela slabega tako za nas kot še bolj za naše otroke.

    2. Čudim se, da je v tujini priznan dr. Igor Gregorič vstrajal tako dolgo. V Sloveniji ne more nihče narediti v zdravstvu reda, pa tudi dr. Gregorič ne. Politika bo ščitila svoje, v duhu, NI VAŽNO DA JE PISMEN, GLAVNO DA JE NAŠ. Od čakalnih vrst, do korupcije, da glava peče. Popravek KRAŠEVKA, dr. Gregorič je v ZDA že uspel, mi pa mu doma nismo omogočili, da bi počistil ta hlev. Kolikor sem zasledila, je prihajal iz ZDA na svoje stroške in brez plačila. Taki pa so takoj sumljivi, ker ne rabijo podkupnin. Nikoli ne bomo vedeli, koliko polen je dobil pod noge, ko je hotel stvari zastaviti tako, da bi bilo bolje za vse, pa tudi ceneje. Zato pa nam stroka beži v tujino, ker se ji ne ljubi ukvarjati z ljudmi, ki v tujini ne bi NIKOLI uspeli. Sploh pa naši zdravniki nimajo radi nekoga, ki zna več, kot oni. Žalostno, vendar resnično.

    3. Še dolgo je vztrajal v svoji (naivni) veri, da se da v Sloveniji res kaj spremeniti na boljše in da odgovorni (politiki, ministri, moralni premier) govorijo iskreno.
      Sicer pa “lubi Slovenci”, kaj si pa vi predstavljate. Da bo prišel nekdo iz tujine, pa čeprav je Slovenec, in nam solil pamet. Mi – tu doma, ki smo v tujino hodili le po kavo in kavbojke – smo ja najpametnejši. Imamo najboljše zdravstvo, imamo najboljše šolstvo, imamo najboljše sodstvo, imamo najboljše vse. Včasih v komunizmu smo imeli tudi najboljšo demokracijo, najboljšo ustavo, največ pravic… No sedaj, čeprav nam še vedno vladajo isti, pa smemo vsaj kaj pokritizirati. Toda pozor! Ne preveč, ker ste v nevarnosti, da boste obtoženi sovražnega govora. Dobro je prej povprašati premiera, da vam lepo razloži, kako se sme govoriti. Nič kritizirati, nič jamrati. Prav tako je boljše, da svojih stališč, svojih mišljenj ne razglašate, dokler se ne prepričate, da se skladajo z levičarsko in šarčevsko ideologijo. Ja, lepo je v naši domovini biti mlad. Še lepše penzionist, saj zanje ob karlotu sedaj še alenčica v bridkem potu skrbi.

    4. Vsi zelo odlični komentarji, z vsem se strinjam. Res velja tisto, državo gledamo kot dobro predvsem po tem, koliko poskrbi za najbolj ranljive v družbi, to so otroci. In potem naša država, politika govori: na teren, bližje k ljudem. In polna usta skrbi za otroke. Larifari, karavana gre dalje. A bomo povzdignili glas vsi ljudje, da se politiki igrajo z našimi življenji? Kdaj nam bo dovolj?

    5. Bravo Blaž,bravo komentatorji!
      In ja,kot pove Krašovka, Zemljaričev Janez je bil res 1. šef ukc in hkrati šef državne varnost-idealna kombinacija in temelji “zdravniške politike” je bil zabetoniran…da so se začeli lahko razni strici po njem vzpenjati.
      O vsem tem je NAJBOLJ LUCIDNO pisal g. . Blaž Mrevlje,dr.med.,spec.interventni kardiolog,kateri je že pred leti poskušal vsaj malo preorati mafijsko polje na KC,pa…seveda taki ljudje pravice in resnice, pri nas niso zaželjeni.
      Potem pa se še teta Milojka(milo joka) prihihita mimo,da je mera polna.
      Razpad moral.vrenot ji je pisan na kožo,za čakalne vrste,ki so “po njej” šele postale grozovite,pa jo ne skrbijo.Dovolj denarja je nacukala od davkoplačevalcev,da si lahko privošči kaj boljšega od našega razpadlega zdravstva.
      Medicinske sestre pa delajo za minimalca!

    6. Naj spomnim: Tako grde okupacije, tako škodljive in uničujoče za ljudi in državo, tako dolgotrajne, čeprav nekaj časa prikrite, vse bolj pa odkrite Slovenci in sploh tukajšnji državljani, še nismo imeli: Tako imajo vse v rokah, kot je povedal že Džilas, Slivnik, da ne govorim o oceni stroke prej in sedaj . kdor je to odmevno državljanom pojasnil, gorje mu, saj je bil zaznamovan do groba in po potrebi še po njem v strah in trepet žalujočih ostalih, ki so se tega zavedali.
      Dr. Gregorič je le eden od tisočih možnih povratnikov ali le zunanjih, celo zunanjih možnih sodelavcev, ki bi se dali na razpolago ali se vrnili z družinami…, ki pa sploh niso dobili odziva, ker so pač bili vrhunski in to je bilo in je še vedno “nevarno”, kjer je “nacionalni interes” nad zakonom in humanostjo. Mnogi, premnogi pa so se tega zavedali in so hoteli imeti le mir, zato so menjali identiteto, nekateri celo ime in priimek v prvem desetletju exodusa. Celo v zamejstvu se je v asimilacijo podalo na tisoče od informbiroja pa celo v levi politiki delujoči rojaki v Italijio.

    7. Kaže,da vsi gledamo ozko.Če hočemo prav videti “sliko” moramo ,tako “distanco” kot “bližino”,hkrati pa moramo poznati podrobnosti in “slikarja-slikarje”.
      V tem primeru nam v Sloveniji manjka distanca in v nobenem primeru ne smemo pozabiti podrobnosti in bit političnega postsocializma.Ljudje,ki prihajajo od zunaj(tudi “naši” Slovenci,naprimer odličen zdravnik dr.Gregorič) morajo poznati vse podrobnosti.Nikakor se ne smejo zadovoljiti,da je v slovenskem zdravstvu enako kot drugod po Svetu,normativi,standardi,odnosi,miselnost…,ker to ne drži! Navkljub nekaterim odličnim rezultatom.
      Konkreten primer to dokazuje.Večina svoj pogled (predvsem) usmerja v UKC Lj.,upravičeno,vendar se ne sme pozabiti na vlogo ministrice Kolarjeve in njenih “pribočnic in pribočnikov”. UKC Lj. ima svojo zdravstveno-politično preteklost z veliko “masla na glavi”.Ministrstvo za zdravje s Kolarjevo, mu ni bilo nikoli kos.Po drugi strani pa so na Ministrstvu pristali,če se ne motim tako dr.Keber kot dr.Kenda,kar ima svoj pomen in posledice.Vsa ta “zmešnjava”,ki se je tako dolgo kuhala je morala izbruhniti in se je zgodilo.Osnovni problem so bile politično-kadrovske poteze nesposobne ministrice.Cel kup! Potem pa se zgodi dr.Igor Gregorič,ki želi pomagati.Ministrica Kolarjeva to zagrabi.Obljube,verjetno ne dovolj natančno prikazano stanje in ustanovijo Inštitut z dr.Gregoričem,ki misli,da so ga vsi pričakali z “odprtimi rokami”.Ministrica Kolarjeva je po “socialistično” mislila,da lahko kar tako pošlje Inštitut gostovat v UKC LJ..Poslala ga je v “levje žrelo”.Dr.Gregorič pa je gotovo mislil,da je tudi tu možno “gostovati” kot v ZDA,vendar temu ni tako.Morda so mu to, tudi obljubljali?
      Če je Ministrstvo za zdravje resno mislilo z novim Inštitutom,bi morali to narediti tako, kot se to spodobi za naše prilike in situacijo,odnose in podobno.Zagotoviti so morali vse: materialne pogoje(stavba,oprema,materiali…),kadrovske,upravljalske pogoje.Ne pa samo kadrovske in to samo kardiokiruge in še koga,vse drugo pa se “najema” od UKC LJ. Pa kateri državni zdravstveni zavod bi pohlevno in brez negodovanja to sprejel ? V taki organizaciji se mora vse zaplesti in se je.Na žalost na najhujši način.A je kdo odgovarjal ? Mislim,da ne! Na Kolarjevo in njeno odgovornost za najhujši možni zaplet,se pa kar malo “pozablja”.
      Novi minister je nova zgodba,ki lahko pripelje do boljšega rezultata.Minister zna in je z vsemi “žavbami namazan”,v pozitivnem smislu.
      Zdi se mi,da je dr.Gregorič zaznal,da se je zelo dobrohotno,dobromisleče,preveč naivno spustil v “zgodbo” nesposobne ministrice Kolarjeve in zato še pravočasno odstopil.
      Takšna “packarija” je možna samo v postsocialistični Sloveniji.
      Rešitev je vseskozi na dlani: prva ugotovitev, Slovenija je premajhna za kvaliteten center tovrstne specialnosti; druga ugotovitev,nujno je sodelovanje s podobnim centrom v eni sosednjih držav (Avstrija-Gradec/Graz) in UKC, ali pa popolnoma nova kompletna ustanova z vso opremo,kadri(privatna-državna) in sodelovanjem s sosednjo državo( Avstrija-Gradec/Graz); tretja ugotovitev je potrditev druge,brez ustrezne kritične mase pacientov ne more biti zagotovljena kvaliteta storitev.To je prava rešitev,ki je pogojena z miselnim obratom: zdravstvo je zdravstvo,državno ali privatno;vse kar ima koncesijo je javno zdravstvo.Dovolj je socializma in sanjanja,da privatna zdravstvo ne more biti javno!Pomembna je odgovornost,nadzor,kontrola,transparentnost in ELITE,čimdalj od zdravstva!
      Vsi odgovorni za to “blamažo” morajo odgovarjati:moralno,materialno,kazensko.
      Gotovo moram omeniti par imenim,ki se jih mora “pregledati”:Kolarjeva,dr.Kenda,dr.Keber,predzadnje vodstvo UKC LJ in še kdo.Zakaj ? Zaradi prihodnosti te zdravstvene specialnosti in varnosti otrok ter opozorila vsem postsocialistom,da se nikoli ne sme žrtvovati otrok za uresničevanje njihovih narcističnih ciljev in pohlepa.

    Komentiraj