Ideološki napad v DZ zavrnjen: o razveljavitvi sodbe Leonu Rupniku bi razpravljalo le 13 poslancev

Fotografija s sojenja generalu Leonu Rupniku in njegovim soobtoženim. vir: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Nekoliko v senci dogajanja ob padcu vlade RS je v državnem zboru izzvenel poskus Levice, da v javni prostor znova vsili stare ideološke prepire o domobrancih in partizanih.

Poslanka Levice Violeta Tomić je namreč ministrici za pravosodje iz vrst SD, Andreji Katič, zastavila poslansko vprašanje, zakaj niso pravočasno spremenili zakonodaje, ki omogoča razveljavitev sodb vojnim zločincem. 

Vprašanje se nanaša na sodbo senata Vrhovnega sodišča s prvo podpisanim Brankom Maslešo, ki je zaradi nepoštenega sojenja razveljavilo obsodbo na smrt medvojnega ljubljanskega župana in generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, generala Leona Rupnika.

Ker z odgovorom ministrice Katičeve ni bila zadovoljna, je Tomićeva predlagala, da se na naslednji seji o sramotni razveljavitvi sodbe in opredelitvi kaj je fašizem in nacizem, opravi razprava.

A njen predlog o razpravi je podprlo le 13 poslancev, 70 pa jih je bilo proti.

Violeta Tomić je v poslanskem vprašanju po dolgem naštevanju Rupnikovih kolaboracionističnih grehov dejala, da razveljavitev sodnega procesa proti Rupniku odpira številna boleča vprašanja.

"Ne samo, da ne načeto dostojanstvo preštevilnim žrtvam okupatorjevega nasilja, ki so ga izvajali tudi njegovi hlapčevski sodelavci domobranci in bela garda, temveč so z razveljavitvijo na široko odprta vrata zgodovinskemu revizionizmu, rehabilitaciji kolaboracije in fašizma v Sloveniji, kar obsoja ves civiliziran svet."

Tomićeva je odločitev Vrhovnega sodišča označila za "sramotno". Nato pa Katičevo vprašala, zakaj ni pravočasno spremenila zakonodaje, ki omogoča razveljavitve sodb vojnim zločincem. Ter kako komentirate dejstvo, da je Rupnik krivdo na sodišču priznal, torej mu leta 1946 ni bilo potrebno pojasnjevati vseh točk obtožbe, zaradi česar so na podlagi tako imenovanih procesnih napak razveljavili to sodbo.

Katičeva je s Tomićevo delila šok nad razveljavitvijo sodbe, vendar je poudarila, da je bila izdana na podlagi sprememb oziroma člena Zakona o kazenskem postopku, ki je bil sprejet in na podlagi katerega danes ni možno več vlagati tovrstnih zahtev. "Tako, da danes to ni mogoče. Nazaj pa je, žal, nemogoče posegati," je dodala.

Na ponovno vprašanje Tomićeve pa je Katičeva predlagala, da bi državni zbor sprejel resolucijo, da je bil narodnoosvobodilni boj "eden izmed temeljev za našo samostojno Slovenijo, za našo državo zato, da smo se ohranili kot narod ... ter da je sodelovanje z okupatorjem izdajstvo, da so zaradi tega trpele družine, Slovenija kot taka, da bi nas okupator želel izbrisati iz obličja zemlje, da je to vsega obsojanja vredno dejanje."

Naslednji dan so v okviru glasovanj  glasovali tudi o predlogu, da se opravi nadaljnjo razpravo o tem, kaj je fašizem in nacizem ter da se "narodnoosvobodilni boj tisti, ki je pomagal Sloveniji do samostojnosti in do tega, da imamo sploh svoj jezik in svojo državo ..."

A predlog je podprlo le 13 poslancev: devet poslancev Levice,  Marko Bandelli in Franc Kramar (SAB), Jani Ivanuša (SNS) in Jerca Korče (LMŠ). Proti jih je bilo 70, dva sta se vzdržala, pet pa jih ni bilo na glasovanju.

Z ideološkim manevrom poskusil tudi predsednik SD Dejan Židan

V dilemo med novo vlado in predčasnimi volitvami je z vsiljevanjem ideološke teme danes posegel tudi oredsednik državnega zbora in stranke SD, Dejan Židan.

Dejall je: "zadeve, ki so povezane s poskusi rehabilitacije zgodovine, ki so sodelovali s fašisti in nacisti, te spremembe zgodovine ne smemo dopustiti."










KOMENTAR: Uredništvo
V obupu skušajo vsiliti ideološke teme
Medtem ko se Slovenija srečuje s politično krizo in kopico nerešenih problemov, ki so posledica neoperativnih vlad ter nesposobnosti ministrov, bi se stranka Levica in še nekateri drugi poslanci ponovno zatekli k preverjeni formuli ideološkega boja na ravni partizani-domobranci. Res je, na tem pred javnostjo zmagujejo podobno kot so leta 1945 zmagali v državljanski vojni, nasprotnike, tako imenovane "domače izdajalce" pa pobili. Sodba Vrhovnega sodišča jim seveda gre v nos, še posebej, ker jo je sprejel senat s predsedujočim it njihovih vrst, sodnikom Branko Maslešo. A Violeto Tomić in druge skrbi po  nepotrebnem. Pravična zgodovinska sodba Leonu Rupniku bo podana, s primerno zgodovinsko distanco in brez vpletanja ideologije, ki (na eni in drugi strani) megli razum in trezno presojo. Dejstvo pa bo ostalo, da je nedemokratični, totalitarni režim, ki ga je uvedla "zmagovalna" stran, tudi tiste svoje nasprotnike, ki jih je postavil pred svoja sodišča, obravnaval na pristranski in obče nepošten način. To je ugotovilo najvišje sodišče v državi, ki je, po 46 letih komunizma končno dočakala svobodo in demokracijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki