Ideologija, ki nas ubija

Tino Mamić
10

Predvolilni časi so na sončni strani Alp vedno polni ideoloških sporov. Politiki se prepirajo o domobrancih in partizanih, za vprašanja o gospodarskem položaju države pa jim potem zmanjka časa.

Ideološka tema ni samo državljanska vojna, ampak tudi splav, zasebno šolstvo, verouk v šoli, homoseksualne maškarade zvenečih imen, legalizacija marihuane in še mnoge druge podobne teme. Čeprav se to ponavlja na vsakih volitvah že 29. leto zapored, pa večina tega sploh ne opazi. Še več, nekateri, ki so žrtve te medijsko-politične manipulacije, sami pristavljajo svoj lonček in udarijo po svojem političnem sosedu. Kar daljnoročno škodi obema sosedoma, predvsem pa med sosednje hiše postavlja visoke plotove.

Ob ideoloških temah seveda vsak razmišljujoč človek v sebi poskoči, saj ima zelo jasne argumente za svoje prepričanje. Naj opišemo samo en vzorčni primer, ki jih lahko najdemo celo vrsto.

Enak vzorec

Aleš Primc je nedavno svojega političnega konkurenta Bojana Požarja obsodil, da se njegova lista zavzema za homoseksualne posvojitve. To, da gre za osebno mnenje novinarja Bojana Požarja, ki nima nobene zveze ne z njegovo politiko, še manj pa s programom njegove stranke, sploh ne šteje.

Požar sam zase res tako misli, a ker ga nekoliko bolje poznam, vem zelo dobro, da pri tem ne gre za kako ukoreninjeno ideologijo. Tako misli, ker tako pač misli tudi večina njegovih prijateljev. Nikoli se ni pretirano poglabljal v to stvar, predvsem pa ni študiral strokovnih raziskav o škodljivosti tovrstnih posvojitev. Ne verjamem, da bi on in vsi podobno razmišljujoči Slovenci ostali enakega mnenja, če bi jim kdo predstavil vse psiho-socialne argumente. Ti pa v resnici nimajo nobene zveze s homoseksualci in njihovo vzgojo, ampak s spolno identiteto kot tako.

Namesto, da bi se pogovarjali, kako konkretno zmanjšati ubijajočo birokracijo, moramo v javnosti poslušati, kaj si Požar misli o obskurni temi homoseksualnih posvojitev.

Oba nova politična akterja tako v javnosti pojasnjujeta stvari, na katere dejansko nimata nobenega vpliva. Tudi če bosta oba uspela vstopiti v parlament, ne bosta imela toliko moči, da bi vplivala na tovrstne odločitve. Posebej ne, ker je slovenska zakonodaja že taka, da v praksi dovoljuje registracijo istospolnih posvojitev, ki so sklenjena v tujini. Posvojitve pa so itak večinoma vse iz tujine. Tega se ne bo dalo spremeniti niti z ustavno večino. Kaj je torej tukaj problem?

Realni problemi

Požarjeva lista, ki mi, naj odkrito povem, da ne bo slepomišenja, deluje zelo prepričljivo, ima svoje programske točke, ki so ključne za razvoj države. Tako ostrih zahtev nima nobena desnosredinska stranka. Radikalna reforma sodstva in gospodarstva, okleščenje javne uprave za tretjino, kontrola imigracije, boj s korupcijo – to so za aktualno oblast zelo nevarne teme. Osebno pogrešam samo še šolsko reformo, ki bi prepolovila obseg učne snovi, a to le mimogrede.

Namesto, da bi se zdaj pogovarjali, kako konkretno zmanjšati ubijajočo birokracijo, moramo v javnosti poslušati, kaj si Požar misli o obskurni temi homoseksualnih posvojitev. Tako kot smo morali poslušati, kaj meni Lojze Peterle o splavu, Jože Pučnik o svoji veroizpovedi in koliko svojih stotakov preveč naj bi Janez Janša plačal za svoj avtomobil.

To je ideologija, ki ubija. Vedno (!) tovrstna vprašanja sproži politična levica. In žal vedno na te provokacije desnosredinski politiki tudi odgovorijo. Največkrat odgovorijo pravilno, a kaj pomaga, ko je že odgovarjanje na tako vprašanje – nepravilno.

Če bi se pogovarjali o programih, bi volivci hitro videli, da je treba izvoliti stranko, ki bo osvobodila gospodarstvo, ne pa novih političnih predstavnikov stricev iz ozadja.

Zamegljevanje resničnosti

Megla nad tokratno volilno kampanjo se je že davno spustila. Državna RTV je začela s politično debato o kakovosti aktualnega predsednika vlade, čeprav je vsakomur jasno, da Cerar ne more nikdar več postati premier. Zakaj se torej pogovarjamo o njegovih napakah? Zato, da se pozornost javnosti ne usmeri v konkretne programe alternativnih strank.

Če bi se začeli pogovarjati o tem, bi namreč volivci hitro videli, da je treba izvoliti stranko, ki bo osvobodila gospodarstvo, ne pa novih političnih predstavnikov stricev iz ozadja.

Marjan Šarec, ki sicer, roko na srce, programa sploh nima, pa bi v tem primeru volivcem s konkretnimi odgovori na vprašanja o gospodarstvu pokazal, da bo ostalo vse tako kot doslej. Tega si ne želi ne on ne njegovi medijski spodbujevalci. Oni dobro vedo, da je treba za vsako ceno ohraniti status quo ante.

Čeprav teh manipulacij še nekateri politiki ne razumejo, pa so to odkrili že mnogi običajni ljudje. Tako so informacije že začele pospešeno krožiti po svojih obvodnih poteh in po internetu.

Ko je bilo v ZDA tega kroženja informacij dovolj, je prišlo do točke preloma, da je v splošno presenečenje vseh zmagal Trump. Večer pred izvolitvijo sem to na tviterju tudi napovedal.

Žal pa si podobnega preobrata za Slovenijo tokrat ne upam napovedati. V tem trenutku še ne.

10 KOMENTARJI

    • Razlika je med mediji, ki podžigajo in med mediji, ki razkrivajo manipuliranje s prežvečenimi temami. Pogrešam pa še bolj izrazit objektivni prikaz vseh vpletenih strani na neko temo, saj ni nihče samo super in nihče samo negativec – vsi smo krvavi pod kožo.

  1. Da, stranko, ki bo osvobodila gospodarstvo, ne pa novih političnih predstavnikov stricev iz ozadja. Ne verjamem, da ljudje ne bi zmogli sprevideti manipulacij – zakaj točno ta slovenska trdobučnost, tega pa si ne znam razložiti.

  2. Stranke,ki imajo svoj program naj ga zagovarjajo,dopolnjujejo,se pomešajo med volivce in naj pustijo druge stranke pri miru.
    Naslov članka je kar pravi.
    Če ima Bojan tako osebno mnenje ga pač ima,v programu ga ne zasledim,pa Primcu o tem ni treba razpravljat,ker ga to nič ne briga.Tudi njegovih 3000€ je bolj kot ne nerealno.

  3. Volitve se bližajo, saj nam je datum le-teh že znan.
    Tudi če smo gluhi ali slepi, lahko ugotovimo, da se je množica novinarjev, levih in tudi desnih usmerila neposredno v napad na SDS in Janšo.
    Ni se namreč rodila neka nova super afera Janše, zato pa novinarju posamično na veliko jurišajo na pretečo zmago
    SDS-a.
    Opaziti je, da so pisuni zavohali hrano in nič jih ne bo odvrnilo od hijenskega instikta.
    Ne bom omenjal mainstrema ampak takoimenovane desne medije, ki jih Steibuch imenuje slabe, češ da so pa levi dobri.
    Da ne bo kdo napačno razumel. Gospod Steinbuch trdi da ni ne leveh in ne desnih medijem ampak so samo dobri in slabi ali uspešni ali manj uspešni.
    Če je nek medij prepoznaven kot desni, ga pa njegovi kolumnisti in pisci uspešno potiskajo na levo.
    Drastično se pa je sedaj pred volitvami povečalo število piscev, sovražnih do Janeza Janše.
    Vprašanje je, ali se je gospod komu izmed njih osebno zameril, ali to počno za plačilo ali obljubo, da bodo ob zmagi levice nagrajeni.
    Če bo moj komentar prečital kateri od teh pisunov, naj ve, da nismo vsi Slovenci tako neumni, da ne bi ločili zrna od plevela.

  4. Napovedujem prihodnost: Židje bodo dosegli, da bo Asad pristal v Rusiji, Sirijo bo pa vodil en tak muslimanski Adi, ki bo ob pomoči prostovoljcev iz EU osvobodil Gazo.

  5. PRED VOLITVAMI, JE PRAV, DA VOLILCI spoznajo programe strank.

    Prav smilijo se mi UPOKOJENCI, ker so naivni in nevedni. “Strici” so jih prepričali, da če ne bo upokojenska stranka v parlamentu, nebodo dobivali PENZIJE. Kakšna laž je to. Penzije bodo ZAGOTOVLJENE, če bo DOBRO GOSPODARSTVO, KER LE TO USTVARJA IN VZDRŽUJE POKOJNINSKI SKLAD. Iz tega sklada se izplačujejo penzije.

    Da je gospodarstvo ena najpomembnejših točk programa se s Tinetom strinjam. Je pa zelo pomemben tudi pogled na KULTURO (da jo ne zamenjamo z nekulturo). Rak rana je RAZVRAT, ki ga novodobni mišljeniki propagirajo. Razvrat in nekultura, pa je kot RJA, ki še tako trdo železo uniči. Enako je z državo, kjer politiki več ne ločijo med tem kaj je PRAV in kaj NAROBE. Ko zagovarjamo veliko liberalnost nas pripelje v kaos. Družina je ena taka točka, ki je za narod pomembna.

    Sama dajem prednost strankam, ki zagovarjajo vrednote naših prednikov. Naši predniki so skrbeli za GOSPODARSTVO in za Krščanske vrednote v družini. NSi ima dober gospodarski program in tudi te vrednote.

  6. Požar dejansko govori modro. A tudi Cerar je, preden je začel s funkcijo. Rad bi videl Požarja, pa ga ne bom, koliko % bi bil drugačen od Cerarja po enem letu, dveh ali če bi dokončal mandat. ŽAL, nima niti toliko strokovne podlage, kot Cerar, pa že on je bil nedorasel vlogi. Definitivno so stari politiki v prednosti. Žal pa niso nujno usklajeni z narodom. Tako imamo sposobne politike, ki jim ni toliko mar država, ter državljane, ki nam je mar za njo, pa nismo politiki. In Šarec? Edino v nastopu je brezhiben. Ostalo pa… ravnina. Če ga kdo slučajno dobi na levi nogi, je pa nesramen in spet stopi na drugo nogo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime