Hvala za rože, Karl Erjavec
Po neslavni torkovi »zamrznitvi« vložitve konstruktivne nezaupnice, s katero so želele stranke koalicije KUL in nekaterih poslancev Desusa ustoličiti Karla Erjavca za mandatarja, so taiste stranke z navdušenjem že pograbile naslednjo afero. Ta ima potencial, da preusmeri pozornost od marsikaterega stisnjenega izraza na obrazih tistih, ki so na tiskovnih konferencah stali za Erjavcem ter omogoči eleganten izhod iz zagate. Obenem pa ima potencial, da v diskurz tradicionalno razdeljene slovenske družbe, ki visi v levo, vrne prepričanje: »Vse, kar je levo, je dobro in vse, kar je desno, slabo.«
Preko razpisov ministrstva Janeza Ciglerja Kralja lahko namreč samodeklarirana večina dobi priložnost, da zavzame stališče moralnega razsodnika, na drugi strani pa obudi rane zgodovinsko zatirane desnice ter izsili pretiran čustven odziv. V političnem prostoru, kjer večino pozornosti namenjamo formi in ne vsebini, je to prevelika priložnost, da bi jo kar tako izpustili iz rok.
Vloga moralnega razsodnika v Sloveniji ni tako nepomembna. Ta si prisvoji pravico, da interpretira tudi, kaj je demokratično. V politični debati lahko opazimo, da marsikatera politično izpostavljena oseba v Sloveniji postavlja enačaj med lastnim pogledom/političnim ciljem in demokracijo. Nanizal bom nekaj primerov zadnjih dveh tednov:
- V Studiu City smo v pogovoru med Alenko Bratušek in Janjo Sluga večkrat slišali, da mora ena stran narediti tako, da bo prav in bo slovenska demokracija rešena.
- Z vidika demokratičnega (in Erjavca) je nujno, da še v tem tednu poslancem omogočimo tajno glasovanje na daljavo, čeprav to prinaša kar nekaj skrbi z vidika integritete procesa. Predstavljajte si, kakšno politično abstinenco bi pri širši javnosti sprožili šele, če bi rokohitrske spremembe prinesle dvom v proces izvolitve predsednika vlade.
- Eden od poslancev je utemeljeval, da bi morale biti določene organizacije izločene iz razpisov samo zato, ker imajo drugačna stališča od »večinskih«.
Te definicije demokracije se žal razlikujejo od tistih, ki so jih utemeljili ugledni raziskovalci zgodovine politične misli. Odločitve v demokraciji temeljijo na enakopravni debati, kjer ima vsakdo pravico do besede in glasu (ni prav, da se fizično napada tiste, s katerimi se ne strinjamo – plakatiranje poslancev koalicije in napisi o podganah na ograjah politikov so nesprejemljivi!). To poimenujemo sistem zavor in ravnovesij, za njegovo delovanje pa je nujna inkluzivnost političnih institucij. Te morajo konflikte razreševati na vladavini prava in ne smejo zavzemati političnih stališč, pa čeprav bi si prenekateri politiki ali omrežja srčno želeli drugače. Insinuacije ne zadostujejo, temveč morajo biti podani dokazi.
Če obstajajo dvomi v to, da bodo institucije povlekle ustrezne konsekvence (k čemur žal pripomorejo tudi akcije nekaterih ustavnih, vrhovnih ali računskih sodnikov), pa se v politični diskusiji raje pogovarjamo, kako jih bomo okrepili ter ne izgubljajmo energije z analizo vsakega političnega problema skozi persono Janeza Janše, prizme levo-desno ali drdranjem političnih stališč v tri dni. To, da bi govorili o viziji, je tako ali tako utopično.
Verjamem v moč demokracije. Kot verjamem, da pravila veljajo za vse enako, verjamem, da se moramo poslušati, če želimo ohranjati pluralnost. Žal pa ne verjamem, da ne bomo v naslednjih dneh spet zapadli v moralistično politično debato enih in drugih, kjer bomo izgubili fokus o vsem, kar je zares pomembno, pravila igre bodo pa sekundarnega pomena. Zatorej hvala za rože, Karl Erjavec.
Zvočni posnetek je na voljo na dnu članka
Preko razpisov ministrstva Janeza Ciglerja Kralja lahko namreč samodeklarirana večina dobi priložnost, da zavzame stališče moralnega razsodnika, na drugi strani pa obudi rane zgodovinsko zatirane desnice ter izsili pretiran čustven odziv. V političnem prostoru, kjer večino pozornosti namenjamo formi in ne vsebini, je to prevelika priložnost, da bi jo kar tako izpustili iz rok.
V politični debati lahko opazimo, da marsikatera politično izpostavljena oseba v Sloveniji postavlja enačaj med lastnim pogledom/političnim ciljem in demokracijo.
Vloga moralnega razsodnika v Sloveniji ni tako nepomembna. Ta si prisvoji pravico, da interpretira tudi, kaj je demokratično. V politični debati lahko opazimo, da marsikatera politično izpostavljena oseba v Sloveniji postavlja enačaj med lastnim pogledom/političnim ciljem in demokracijo. Nanizal bom nekaj primerov zadnjih dveh tednov:
- V Studiu City smo v pogovoru med Alenko Bratušek in Janjo Sluga večkrat slišali, da mora ena stran narediti tako, da bo prav in bo slovenska demokracija rešena.
- Z vidika demokratičnega (in Erjavca) je nujno, da še v tem tednu poslancem omogočimo tajno glasovanje na daljavo, čeprav to prinaša kar nekaj skrbi z vidika integritete procesa. Predstavljajte si, kakšno politično abstinenco bi pri širši javnosti sprožili šele, če bi rokohitrske spremembe prinesle dvom v proces izvolitve predsednika vlade.
- Eden od poslancev je utemeljeval, da bi morale biti določene organizacije izločene iz razpisov samo zato, ker imajo drugačna stališča od »večinskih«.
Te definicije demokracije se žal razlikujejo od tistih, ki so jih utemeljili ugledni raziskovalci zgodovine politične misli. Odločitve v demokraciji temeljijo na enakopravni debati, kjer ima vsakdo pravico do besede in glasu (ni prav, da se fizično napada tiste, s katerimi se ne strinjamo – plakatiranje poslancev koalicije in napisi o podganah na ograjah politikov so nesprejemljivi!). To poimenujemo sistem zavor in ravnovesij, za njegovo delovanje pa je nujna inkluzivnost političnih institucij. Te morajo konflikte razreševati na vladavini prava in ne smejo zavzemati političnih stališč, pa čeprav bi si prenekateri politiki ali omrežja srčno želeli drugače. Insinuacije ne zadostujejo, temveč morajo biti podani dokazi.
Če obstajajo dvomi v to, da bodo institucije povlekle ustrezne konsekvence (k čemur žal pripomorejo tudi akcije nekaterih ustavnih, vrhovnih ali računskih sodnikov), pa se v politični diskusiji raje pogovarjamo, kako jih bomo okrepili ter ne izgubljajmo energije z analizo vsakega političnega problema skozi persono Janeza Janše, prizme levo-desno ali drdranjem političnih stališč v tri dni. To, da bi govorili o viziji, je tako ali tako utopično.
Verjamem v moč demokracije. Kot verjamem, da pravila veljajo za vse enako, verjamem, da se moramo poslušati, če želimo ohranjati pluralnost. Žal pa ne verjamem, da ne bomo v naslednjih dneh spet zapadli v moralistično politično debato enih in drugih, kjer bomo izgubili fokus o vsem, kar je zares pomembno, pravila igre bodo pa sekundarnega pomena. Zatorej hvala za rože, Karl Erjavec.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
7 komentarjev
Anlu
Smilite se mi😪
APMMB2
Če se ne motim, obstaja navadna večina, to je večina vseh trenutno prisotnih ob zagotovljeni sklepčnosti, potem je kvalificirana večina, to je večina vseh upravičenih volivcev(poslancev-90) in potem je ustavna večina, 2/3 poslancev, torej 60.
Vse večine so dolžni zagotoviti predlagatelji glasovanja za točno določene primere.
Če večine na zagotovijo, predlog ni izglasovan.
Erjavec in KUL zahtevane večine nimajo, zato niti poizkusili niso glasovati, kriva pa je koalicija, ker jih ni podprla.
Lahko samo rečemo: v KUL so geniji, genije pa nihče ne razume.
Še Igor ima težave.
IgorP
APMMB2 Spet tvoje blodnje o težavah! Sem kar vesel, da sem glavna zvezda, vsi se me spomnite! To pa tudi nekaj velja!
STAJERKA2021
Ne bodo nehali.
Svoj uspeh KUL burek koalicije, pogojujejo s prestopom stranke SMC iz vlade v njihovo druščino odsluženih politikov.
Če je to vse kar znate, stopite na ta "vlak norosti" in se že enkrat odpeljite z njim v neznano! Taka bolana združba ni za Slovenijo. Do sedaj še nisem slišala drugega kot floskule, pet stavkov, ki jih ponavljajo vsi štirje jezdeci apokalipse in levičarsko molitev "samo da ni JJ".
Alojzij Pezdir
Karl Erjavec, "kulci" (Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek) in njihovi dežurni aktivistični pravniki ter medijski dreserji javnega mnenja zavestno hudo populistično zavajajo javnost, ko spodbujajo domnevo, da v državnem zboru nenadoma ne bi bilo demokratično ter v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo, če bi poslanci v predpisanem roku glasovali o formalno vloženi destruktivni nezaupnici brez katerega od samo-izoliranih (ali iz drugih razlogov) upravičeno odsotnih izvoljenih poslancev.
Nasprotno je res. Najbrž je le malo zakonskih in podzakonskih aktov, volitev in imenovanj ter mednarodnih pogodb, sporazumov in drugih aktov, o katerih bi glasovalo vseh 90 (100 odstotkov!) veljavno izvoljenih poslancev. Veljavne odločitve lahko demokratično sprejema navadna (46+) ali "ustavna" 2/3 večina (60+), kar pomeni, da DZ RS lahko tudi brez vsakršnih "nujnih" sprememb poslovnika veljavno sprejema odločitve tudi v času izrednih razmer epidemije in v času morebitnih posamičnih začasnih ukrepov samo-izolacije poslancev.
Vsaka morebitna sprememba veljavnega poslovnika, ki bi skušala ponuditi pravico do glasovanja tudi začasno samoizoliranim ali drugače odsotnim poslancem, bo morala zavarovati in dosledno ohranjati tajnost in nesledljivost oddanega glasu, a tudi spoštovati pravico vsakega poslanca do svobode vzdržanja ter ne-glasovanja o določeni zadevi.
Ljubljana
A vi pa še kar o erjavcu, a ni škoda časa in oči za branje !?
A čist nč druzga ni za povedat ljdem ?
jaz jim bom !
Izkušnja iz cepljenja v Ljubljani:
- na Gospodarskem razstavišču, vse super organizirano, uvoz iz Dunajske na velik parking, dovolj prostora
- urejeno vse poteka, veliko ljudi vse opravi inorganizira, spremlja, pomaga, starim ljudem ...
- cepivo Moderna
- ljudje počakajo po cepljenju v veliki zračni dvorani cca 20 minut, pridejo pogledat večkrat če je vse OK- nisem opazil nobene reakcije...
Tako, zdaj pa čakam MSM in levake, da bodo nabijali kako cepljenje ni organizirano...
Se vidi kdo je ministre za zdravje in PV hkrati !
So pa rekli, da bo drugo cepljenje čez 4 mesece, so poslušali ušajko...ha, ha...
Slavec
“Siti smo te, Erjavec!”, se sliši z vseh strani:
.
“Dovolj imamo tvojega nerganja,
brbranja, jamranja, pritoževanja;
še ‘lep pozdrav’, en foto za spomine
in - brca na smetišče zgodovine.”
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.