Hvala za rože, Karl Erjavec

Zajem slike Youtube Topnews
Po neslavni torkovi »zamrznitvi« vložitve konstruktivne nezaupnice, s katero so želele stranke koalicije KUL in nekaterih poslancev Desusa ustoličiti Karla Erjavca za mandatarja, so taiste stranke z navdušenjem že pograbile naslednjo afero. Ta ima potencial, da preusmeri pozornost od marsikaterega stisnjenega izraza na obrazih tistih, ki so na tiskovnih konferencah stali za Erjavcem ter omogoči eleganten izhod iz zagate. Obenem pa ima potencial, da v diskurz tradicionalno razdeljene slovenske družbe, ki visi v levo, vrne prepričanje: »Vse, kar je levo, je dobro in vse, kar je desno, slabo.«

Zvočni posnetek je na voljo na dnu članka


Preko razpisov ministrstva Janeza Ciglerja Kralja lahko namreč samodeklarirana večina dobi priložnost, da zavzame stališče moralnega razsodnika, na drugi strani pa obudi rane zgodovinsko zatirane desnice ter izsili pretiran čustven odziv. V političnem prostoru, kjer večino pozornosti namenjamo formi in ne vsebini, je to prevelika priložnost, da bi jo kar tako izpustili iz rok.
V politični debati lahko opazimo, da marsikatera politično izpostavljena oseba v Sloveniji postavlja enačaj med lastnim pogledom/političnim ciljem in demokracijo.

Vloga moralnega razsodnika v Sloveniji ni tako nepomembna. Ta si prisvoji pravico, da interpretira tudi, kaj je demokratično. V politični debati lahko opazimo, da marsikatera politično izpostavljena oseba v Sloveniji postavlja enačaj med lastnim pogledom/političnim ciljem in demokracijo. Nanizal bom nekaj primerov zadnjih dveh tednov:

- V Studiu City smo v pogovoru med Alenko Bratušek in Janjo Sluga večkrat slišali, da mora ena stran narediti tako, da bo prav in bo slovenska demokracija rešena.

- Z vidika demokratičnega (in Erjavca) je nujno, da še v tem tednu poslancem omogočimo tajno glasovanje na daljavo, čeprav to prinaša kar nekaj skrbi z vidika integritete procesa. Predstavljajte si, kakšno politično abstinenco bi pri širši javnosti sprožili šele, če bi rokohitrske spremembe prinesle dvom v proces izvolitve predsednika vlade.

- Eden od poslancev je utemeljeval, da bi morale biti določene organizacije izločene iz razpisov samo zato, ker imajo drugačna stališča od »večinskih«.

Te definicije demokracije se žal razlikujejo od tistih, ki so jih utemeljili ugledni raziskovalci zgodovine politične misli. Odločitve v demokraciji temeljijo na enakopravni debati, kjer ima vsakdo pravico do besede in glasu (ni prav, da se fizično napada tiste, s katerimi se ne strinjamo – plakatiranje poslancev koalicije in napisi o podganah na ograjah politikov so nesprejemljivi!). To poimenujemo sistem zavor in ravnovesij, za njegovo delovanje pa je nujna inkluzivnost političnih institucij. Te morajo konflikte razreševati na vladavini prava in ne smejo zavzemati političnih stališč, pa čeprav bi si prenekateri politiki ali omrežja srčno želeli drugače. Insinuacije ne zadostujejo, temveč morajo biti podani dokazi.

Če obstajajo dvomi v to, da bodo institucije povlekle ustrezne konsekvence (k čemur žal pripomorejo tudi akcije nekaterih ustavnih, vrhovnih ali računskih sodnikov), pa se v politični diskusiji raje pogovarjamo, kako jih bomo okrepili ter ne izgubljajmo energije z analizo vsakega političnega problema skozi persono Janeza Janše, prizme levo-desno ali drdranjem političnih stališč v tri dni. To, da bi govorili o viziji, je tako ali tako utopično.

Verjamem v moč demokracije. Kot verjamem, da pravila veljajo za vse enako, verjamem, da se moramo poslušati, če želimo ohranjati pluralnost. Žal pa ne verjamem, da ne bomo v naslednjih dneh spet zapadli v moralistično politično debato enih in drugih, kjer bomo izgubili fokus o vsem, kar je zares pomembno, pravila igre bodo pa sekundarnega pomena. Zatorej hvala za rože, Karl Erjavec.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike