Hrvatje žugajo Žanu Mahniču: “si pripravljen za domovino preliti kri?”

Fotomontaža s članka o Mahniču v hrvaškem mediju index.hr

Mladi poslanec SDS Žan Mahnič je s sklicem odbora za obrambo o pripravljenosti Slovenske vojske za ukrepanje ob morebitnih konfliktih v Piranskem zalivu sprožil pravi mednarodni incident.

Hrvaški mediji ga danes predstavljajo kot človeka, ki je “sklical sejo o vojni med Slovenijo in Hrvaško,” splitski mestni svetnik stranke Most pa ga je celo pozval na dvoboj v ringu.

Odločitev predsednika parlamentarnega odbora za obrambo, 27-letnega Žana Mahniča o sklicu seje ter njegove navedbe s tiskovne konference, da hrvaški specialci na ladjah obalne straže patrulirajo pri Umagu, je doživela precejšen odmev v hrvaških medijih.

Pod naslovi kot je “Slovenski politik odkrito govori o vojni med Slovenijo in Hrvaško,” opisujejo njegove namere, odziv Mira Cerarja in Boruta Pahorja, prav vsi pa stavek ali dva namenjajo tudi “mlademu Janševemu varovancu”.

“Mahnič je rojen leta 1990 v Kranju. Igra klavir in orgle. Ima izkušnje s področja anketiranja in direktne prodaje. V Janševo SDS je vstopil leta 2008, v parlament je bil izbran leta 2014,” ga, ob veliki fotografiji, denimo predstavlja medij 24sata.hr. Drugi mediji izpostavljajo še njegovo mladost ter da je študiral na “Fakulteti za politične znanosti” v Ljubljani.

Mladi Slovenec bi se boril s Hrvaško. A s čim?

Mahničeva napoved je v hrvaškem tisku izzvala tudi nekaj posmehljivih odzivov, predvsem v smislu primerjave vojaške moči med državama.

“Ni prvič, da Slovenci omenjajo orožje v zvezi s Piranskim zalivom. Med prvimi se je glede tega pred meseci oglasil bivši vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ko je izjavil, da mora Slovenija v Piranski zaliv poslati bojno ladjo Triglav in nakupiti še nekaj bojnih ladij, ki bi branila slovenske teritorialne vode,”  piše novinarka Ekspressa Merita Arslani.

“Vendar ni povsem jasno, zakaj bi država z dvema bojnima ladjama, Ankaran in Triglav, vstopila v kakršenkoli konflikt z državo z nekajkrat večjo mornarico,” dodaja novinarka.

V nadaljevanju analizira ognjeno moč in namembnost obeh slovenskih vojaških ladij, ter ju primerja s hrvaškimi štirimi raketnimi topnjačami in prav toliko patruljnimi čolni, ki so prav vsi “večji in bolje opremljeni od slovenskega Triglava”. 

Namesto vojne poziv k spopadu v ringu

“Če si že želi spopada, vojne in krvi, tega krvoželjnega poslanca pozivam na osebni obračun v ringu. Brez orožja, samo midva, roke in noge, dokler ven ne pride samo eden,”  pa se je na Mahničeve namere borbeno odzval mladi splitski mestni svetnik Mosta Martin Pauk.

Kot pravi, naj pri tem Mahnič predstavlja Slovenijo, on pa bo Hrvaško, sporni teritorij pa bo pripadel zmagovalcu.

“Dovolj nam je vojn, žrtev, uničenja in smrti. Ne želimo ponovno zaradi nepomembnih pošastnih politikov v krvavo vojno povleči 6 milijonov ljudi z obeh strani. Žan Mahnič, si pripravljen za svojo domovino preliti kri,” je po poročanju dnevnik.hr zapisal Pauk.

Hrvatje še poročajo, da bo kljub Cerarjevem nasprotovanju seja, ki bo potekala za zaprtimi vrati, vseeno sklicana. Prisotni naj bi bili ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik štaba SV Andrej Osterman, urad predsednika države in vlade, SOVA ter OVS, naštevajo hrvaški mediji. Omenjajo še, da jo del članov odbora namerava bojkotirati.

Neodgovornost našega politika Hrvatje že uporabljajo proti Sloveniji

Kot je bilo za pričakovati, so Hrvatje potezo Žana Mahniča, ki ni kdorsibodi, temveč predsednik pomembnega odbora slovenskega parlamenta, že pograbili in jo začeli uporabljati proti Sloveniji.

Ni dvomiti, da jo bodo v mednarodnih odnosih uporabili kot dokaz o militantnem pristopu Slovenije k reševanju mejnega spora s “prijateljsko državo”, s katero si delita mesto med članicami Evropske unije in v obrambnem zavezništvu NATO.

V takšnih delikatnih situacijah, ko gre za mednarodni interes države, se izkaže, da je pri imenovanju posameznikov na vodstvene položaje v slovenski politiki potrebna zdrava mera odgovornosti. Mladi ljudje si seveda zaslužijo priložnost, a imenovanje neizkušenega političnega zelenca na tako pomembno mesto v zakonodajni veji oblasti je vendarle neodgovorno dejanje.

Kariera se gradi korak za korakom, kilometrina pa prinese izkušnje, ki nevtralizirajo začetniško zaletavost. In zdi se, da je bil študent obramboslovja Žan Mahnič prehitro potisnjen v (pre)velike čevlje.  

14 komentarjev

  1. Tu se strinjam s komentarjem uredništva. Pravilno sicer, da desnica pristopa do tematike patriotsko toda poslanec Mahnič se je tukaj zaletel in naredil sebi in stranki izjemno slabo reklamo. Izpade kot paglavec in s tem nekako sproti “oserje” še celo poslansko skupino SDS. Bivši poslanec Andrej Čuš je bil tu bistveno boljši, prav tako kot solidnega ocenjujem Jerneja Vrtovca iz NSI.

    Kvaliteta poslancev SDS je kljub nekaterim sicer zelo dobrim, zadnje čase vprašljiva. In potem javnost to projicira na celo desnico, čeprav ima NSI že nekaj časa dobro poslansko skupino, odlično skupino pa je imela tudi Državljanska lista. Škoda, ampak tu smo si na desnici sami krivi – preprosto bo potrebno dati dobre odločne kandidate. Ki bodo močni retoriki in bodo v DZju lahko odločno parirali levim. Poglejte kakšna je bila delegacija DEMOSA ob osamosvojitvi. Ni primerjave.

    Kar se tiče tematike: Problematiko slabe pozicije s Hrvaško se pa rešuje drugje. Točneje: pri rusofilnem delu slovenske levice, ki je povzročil to, da ima pač sedaj Hrvaška podporo ZDA, ker zahodno evropske države, ZDA, Kanada in podobni nočejo imeti ene prepotentne wannabe ruske kolonije v južni Srednji Evropi. Kdor tega ne kapira, ne živi v 21. stoletju ampak v nekih nikoli obstoječih “zlatih” časih Neuvrščenih.

  2. Vprašanja, ki jih postavlja gospod Mahnič so na mestu. Pobalinska je le reakcija premiera Cerarja, ki je dal Hrvatom kost za glodanje. Če bi bila SLO politika enotna pri obrambi Slovenije, bi dosegli bistveno več. Zaradi notrenjepolitičnih potreb zanič premiera Cerarja smo izgubili na Hrvaškem.

  3. Žal se ne morem spomniti imena in priimka slovenskega dr. znanost, ki je v času osamosvajanja in po njem ves čas navijal za Slovenijo brez orožja. V tistem času pa je prijateljska Hrvaška na vojaških ladjah JLA samo JRM spremenila v HRM in seveda razglasila, da je večino obale z otoki Jadranskega morja njihova. Je torej le Hrvaška financirala JRM in je le ta varovala le njo. Žena, ki je skusila vse dobrote Hrvatov in Bošnjakov ter mednarodne skupnosti in nepoučenih Slovencev o dejanskem dogajanju na Hrvaškem in v BiH, zelo pogosto reče, da bi morali obalo in otoke, ki so pripadali Jugoslaviji, razdeliti v enakem odstotku, kot so predstavljala ozemlja posameznih republik Jugoslavije. Nekaj podobnega je bilo predlagano tudi po koncu 1. svetovne vojne, ko je razpadla Avstro-Ogrska, v kateri je imela tudi Avstrija znaten del imenovane obale. Osebno pogosto izpostavim, da bi se morale Republika Slovenija, Republika Srbija in BIH, še posebej pa Republika Srbska povezati in porezati te vsakokratne zahteve in podtikanja Hrvaške, ki leži med njimi. Predlog Žana Mahniča je povsem upravičen. Vsem skupaj predlagam, da preberete v drugi knjigi Spomini Ivana Hribarja zakaj smo zgubili Koroško? Nosilca izgube sta bila predsednik z državnim udarom oblikovane proavstrijske vlade Pogačnik in referent za prehrano dr. Ivan Tavčar. Erjavčevo podtikanje Jošku Jorasu o gradbenem dovoljenju na TV Slovenija, pa je dokaz, kako malo mu je za Slovence in Slovenijo. Komentatorji, zresnite se in poenotite zahteve Slovencev do Cerarjeve vlade in vseh predsednikov na ravni države. Sedaj je čas za enotnost, ne pa za pritlehno medsebojno spopadanje. Povprašajte na Primorskem, na Krasu, kako so nam Angleži po II. svetovni vojni jemali ozemlje potem, ko so od slovenskih borcev zahtevali oddajo orožja. Vsak dan so Italiji podarili obsežne kose primorske slovenske zemlje. Ne zaupajte podkupljivemu anglo-ameriškemu svetu, pa tudi njihovim pravnikom ne. Za 28 milijonov evrov so osvobodili Anteja Gotovino in s tem Hrvatom prihranili milijarde vojnih odškodnin zaradi Oluje. Pred dnevi pa sem lahko slišal na hrvaški Z1, da so Hrvatje namerno oplenili svojo nekdanjo državo za 209 milijard dolarjev. Mi pa jim še vsak dan plačujemo tako in drugačno “haaško” odškodnino.

  4. Izgubili smo stik z mednarodnimi vdami. Dokončno! izgubili smo nekaj 100 hektarjev ozemlja. izgubili smo nekaj prebivalcev. Imamo dokaj neprehledno mejo. Vse to je poraz, grenak poraz, pa vendar ga vlada oznanja kot zmago. Zahteva takojšno impementacijo tega poloma.
    Mahnič pa želi vlado razkrinkati, a ta se ne da. S protinapadom, z obstrukcijo, s kršitvijo ustave se brani.

  5. Poglejte, pravilno, da desnica opozarja na to, da se je potrebno za državo zavzemati – navsezadnje je slovenska desnica edina, ki to pričuje, levici do tega ni – toda, pomembno je, KAKO se to stori. G. Mahnič je preprosto to storil pobalinsko. Desnica mora paziti koga predlaga na volitvah za kandidata, mislim, da je tu pogosto preveč naivna. Na desnici je veliko dobrih kandidatov z impresivnimi CVji in na žalost poslanci kot so Mahnič, Tanko, Jerovšek, itd. ne spadajo v prvo ligo. Ne moremo jih primerjati z veličinami tipa Ivo Hvalica denimo.

    No tej novici ob stran pa je potrebno pripisati, da je hrvaška predsednica ga. Kolinda Grabar-Kitarović ostro napadla bivšega hrvaškega generala, ki je nekaj bluzil o maršu na Ljubljano. Gospod je bil njen svetovalec in ga je gladko odstavila. Očitno so pametni ljudje na obeh straneh. Diplomatski pritisk se pač gradi drugače. Čeprav nam Slovencem tu Karel Erjavec ni v pomoč, ampak v posmeh.

Komentiraj