Hrvaška vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog za ustanovitev Sveta za soočenje s posledicami vladavine nedemokratičnih režimov.
Hrvaški premier Andrej Plenković meni, da bo svet pripomogel k premagovanju družbenih delitev, da se bodo lahko vsi členi hrvaške družbe usmerili v prihodnost, poročajo hrvaški mediji in Al Jazeera Balkans.
Svet naj bi vladi predložil celovita priporočila za soočenje hrvaške družbe z nedemokratično preteklostjo.
“Dejstvo je, da se Hrvaška, kot mnoge druge evropske družbe, še vedno sooča s težkimi posledicami nasledstva nedemokratičnih režimov in sistemov 20. stoletja,” je dejal premier Plenković.
Izpostavil je, da v hrvaški javnosti obstajajo zelo različna razumevanja preteklosti, ki niso vedno utemeljena na znanstveno podprtih raziskavah in strokovnih razpravah. Ob tem pa je tudi sodna in pravna praksa v zvezi z prikazovanjem simbolov nedemokratičnih režimov neenotna.
“Kultura spomina na obsežne kršitve človekovih pravic, kot tudi odnos do nedemokratičnih režimov ni urejen sistematično in celovito,” je ustanovitev Sveta utemeljil Plenković ter dodal, da se morajo kot družba soočiti z odprtimi zgodovinsko-ideološkimi glede nedemokratičnih režimo v Hrvaški od 2. svetovne vojne do razglasitve samostojnosti.
“Novim generacijam moramo posredovati razumevanje tragedije sistemskih kršitev človekovih pravic.”
Po njegovih besedah bo glavna naloga Sveta, da vladi predloži priporočila za soočenje hrvaške družbe z nedemokratično preteklostjo, kar vključuje predloge za ohranjanje kulture spomina, znanstveno raziskovanje, dokumentiranje, politiko imenovanja ulic in trgov, zagotavljanje dostopa do arhivov ter izobraževanje otrok in mladine v zvezi s kršenjem človekovih pravic in demokratičnih svoboščina v časih teh režimov.
“Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za preteklost, je ključno, da je delo Sveta usmerjeno v prihodnost, kar je očitno iz njegove sestave,” je še utemeljil hrvaški predsednik vlade.
Svet bo vodil predsednik Hrvaške akademija znanosti in umetnosti Zvonko Kusić, vanj pa bodo vključeni ugledni hrvaški pravniki, zgodovinarji, politologi in drugi strokovnjaki.
Ustanovitev Sveta za soočenje s posledicami vladavine nedemokratičnih režimov je svojevrsten izraz demokratičnega zorenja hrvaške družbe, ki mu Slovenija za zdaj še ni dorasla.
Seveda bo potrebno počakati na rezultate in posledice dela Sveta za hrvaško družbo, a že pripravljenost in namera resnici pogledati v oči, četudi je boleča za mnogokaterega državljana, je pomemben korak v pravo smer.
In skorajda nepredstavljiv za Slovenijo, kjer so ideje o poimenovanju cest, ulic in trgov po komunističnem diktatorju, ki je teptal pravice in svoboščine, na katere danes tako zagreto prisegamo, nekaj povsem samoumevnega. Imenovanja bi se, brez treznosti Ustavnega sodišča tudi zgodile.
Hrvati so zadevo zastavili na prav način. Izjemno pomembno je prenašanje zgodovinskega spomina o zatiranju vsega, kar se nam danes zdi tako samoumevno, na nove generacije, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Pri nas pa se z raznimi Kardeljevimi igrami, pokali maršala Tita, paradiranji z jugoslovanskimi zastavami in praznovanji dneva mladosti zdi, da mladim dajemo povsem drugačno sporočilo – da je vse to bilo zgodovinsko pravilno in upravičeno.
Hrvaško ustavno sodišče je z 12 proti 1 potrdilo, da zakon iz leta 1978, ki zagotavlja pravico do umetne prekinitve nosečnosti do 10. tedna, ni v nasprotju s hrvaško ustavo.
So pa sodniki saboru naložili, da v roku dveh let sprejme novi zakon, ki bi ustrezno reguliral to občutljivo vprašanje.
“Prekinitev nosečnosti je predvsem moralno vprašanje, ki se ne tiče zgolj zavesti, pravic in dostojanstva žensk, ampak se upošteva tudi stališča posameznih družbenih skupin o etični sprejemljivosti ali nesprejemljivosti nekega dejanja, filozofskih in etičnih stališč do pravice človeškega bitja do zaščite in dostojanstva ter podobno,” je uvodoma dejal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović.
A prepoved prekinitve nosečnosti se po njegovem vseeno smatra za nedopustno, saj obstajajo primeri, ko je ogroženo zdravje matere.
Odločitev pomeni, da sabor ne more sprejeti zakona, ki bi prepovedal umetno prekinitev nosečnosti. “Zakon, ki tega ne bo spoštoval, bo neustaven,” je dejal Šeparović ter pri tem poudaril, da ustavna pravica do splava sicer ne obstaja, ampak gre za pravico ženske do zasebnosti, s čemer ima možnost nosečnost prekiniti do 10. tedna starosti ploda.
Med posodobitvami, ki jih poslancem predlaga ustavno sodišče, je opredelitev preventivnih in izobraževalnih ukrepov za preprečevanje splava, zakon pa naj bi urejal tudi ugovor vesti zdravnikov ter kritje stroškov splava na zahtevo posameznice.
