Hrvaško ustavno sodišče mimo zakona istospolnim parom omogočilo, da postanejo skrbniki sirot
POSLUŠAJ ČLANEK
Hrvaško ustavno sodišče je v presoji ustavnosti zakona o rejništvu odločilo, da je zakon skladen z ustavo. A hkrati podalo razlago, da istospolni pari ne smejo biti izvzeti iz skrbništva otrok, čeprav sam zakon, ki je bil predmet odločanja, tega ne dopušča.
Hrvaško ustavno sodišče je z obvodom ustavno nespornega zakona nevarno preseglo svoja pooblastila in odločilo v škodo otrok in hrvaške demokracije, meni dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine.
Gejevski par Ivo Šegota in Mladen Kožić sta se želela na zagrebškem centru za socialno delo prijaviti kot skrbnika, vendar je bila njuna vloga zavrnjena, kar je kasneje potrdilo tudi zagrebško administrativno sodišče. Par se je zato skupaj s hrvaškimi LGBT organizacijami obrnil na ustavno sodišče, glede vsebine zakona iz leta 2018, ki sicer istospolne pare izključuje iz skupine potencialnih skrbnikov.
Ustavno sodišče je najprej ugotovilo, da je hrvaški zakon o skrbništvu skladen z ustavo, potem pa podalo svojo razlago njegove uporabe. Zakon, ki izrecno zavrača, da bi istospolni pari postali skrbniki otrok, torej ni v nasprotju s hrvaško ustavo. Hkrati pa se ustavno sodišče ostalim sodiščem nalaga, da mimo tega zakona »neposredno upoštevajo ustavo« ter ne diskriminirajo posameznikov v istospolnih skupnostih.
Štirje sodniki so odločitvi nasprotovali in so podali ločena mnenja. od teh sta dva menila, da izključevanje istospolnih parov iz skrbništva ni diskriminatorno, dva pa, da bi moralo ustavno sodišče v tem primeru zakon poslati v ponovni postopek v hrvaški parlament. Hrvaško ustavno sodišče ima sicer 13 sodnikov.
Na problematičnost odločitve opozarja tudi dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine, ki je leta 2013 uspešno vodila kampanjo na ustavnem referendumu, s katerim so dosegli, da se je zakonska zveza moža in žene vpisala v hrvaško ustavo. Kot pravi Markićeva, bi moralo ustavno sodišče, če meni, da je zakon neustaven, zakon razveljaviti in ga poslati v ponovno obravnavo v parlament, kar bi vodilo v široko strokovno razpravo.
Namesto tega si je ustavno sodišče prisvojilo zakonodajno vlogo in samo, mimo zakona, ki so ga sprejeli hrvaški poslanci, sprejelo odločitev, kako naj odločajo sodišča, kar je tako nevarno za hrvaško demokracijo, kot škodljivo za najranljivejše člane družbe, otroke brez staršev.
Kot še opozarja Markićeva, ustavno sodišče nima niti mandata, ne demokratične legitimnosti, da interpretira zakon v nasprotju s tem, kot je napisan in kot so ga sprejeli predstavniki hrvaškega ljudstva. Skrbništvo s strani istospolnih parov namreč ni v interesu najranljivejše skupine hrvaške družbe, to so otroci brez staršev, kar nenazadnje dokazuje tudi množica študij.
Ustavno sodišče pa v nasprotju s tem meni, da oblika družine odločilno ne vpliva na zmožnost in željo po izvajanju skrbništva. Zavračanje istospolnih parov bi zanje tako pomenilo diskriminacijo. Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve ima zdaj 60 dni časa, da v primeru Šergota-Kožić izda »nediskriminatorno« odločbo o skrbništvu.
Hrvaško ustavno sodišče je z obvodom ustavno nespornega zakona nevarno preseglo svoja pooblastila in odločilo v škodo otrok in hrvaške demokracije, meni dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine.
Gejevski par Ivo Šegota in Mladen Kožić sta se želela na zagrebškem centru za socialno delo prijaviti kot skrbnika, vendar je bila njuna vloga zavrnjena, kar je kasneje potrdilo tudi zagrebško administrativno sodišče. Par se je zato skupaj s hrvaškimi LGBT organizacijami obrnil na ustavno sodišče, glede vsebine zakona iz leta 2018, ki sicer istospolne pare izključuje iz skupine potencialnih skrbnikov.
Ustavno sodišče je najprej ugotovilo, da je hrvaški zakon o skrbništvu skladen z ustavo, potem pa podalo svojo razlago njegove uporabe. Zakon, ki izrecno zavrača, da bi istospolni pari postali skrbniki otrok, torej ni v nasprotju s hrvaško ustavo. Hkrati pa se ustavno sodišče ostalim sodiščem nalaga, da mimo tega zakona »neposredno upoštevajo ustavo« ter ne diskriminirajo posameznikov v istospolnih skupnostih.
Štirje sodniki so odločitvi nasprotovali in so podali ločena mnenja. od teh sta dva menila, da izključevanje istospolnih parov iz skrbništva ni diskriminatorno, dva pa, da bi moralo ustavno sodišče v tem primeru zakon poslati v ponovni postopek v hrvaški parlament. Hrvaško ustavno sodišče ima sicer 13 sodnikov.
Odločitev, nevarna za hrvaško demokracijo
Na problematičnost odločitve opozarja tudi dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine, ki je leta 2013 uspešno vodila kampanjo na ustavnem referendumu, s katerim so dosegli, da se je zakonska zveza moža in žene vpisala v hrvaško ustavo. Kot pravi Markićeva, bi moralo ustavno sodišče, če meni, da je zakon neustaven, zakon razveljaviti in ga poslati v ponovno obravnavo v parlament, kar bi vodilo v široko strokovno razpravo.
Namesto tega si je ustavno sodišče prisvojilo zakonodajno vlogo in samo, mimo zakona, ki so ga sprejeli hrvaški poslanci, sprejelo odločitev, kako naj odločajo sodišča, kar je tako nevarno za hrvaško demokracijo, kot škodljivo za najranljivejše člane družbe, otroke brez staršev.
Kot še opozarja Markićeva, ustavno sodišče nima niti mandata, ne demokratične legitimnosti, da interpretira zakon v nasprotju s tem, kot je napisan in kot so ga sprejeli predstavniki hrvaškega ljudstva. Skrbništvo s strani istospolnih parov namreč ni v interesu najranljivejše skupine hrvaške družbe, to so otroci brez staršev, kar nenazadnje dokazuje tudi množica študij.
Ustavno sodišče pa v nasprotju s tem meni, da oblika družine odločilno ne vpliva na zmožnost in željo po izvajanju skrbništva. Zavračanje istospolnih parov bi zanje tako pomenilo diskriminacijo. Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve ima zdaj 60 dni časa, da v primeru Šergota-Kožić izda »nediskriminatorno« odločbo o skrbništvu.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
23
Večer z Elzo Budau
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.