Hrvaško ustavno sodišče mimo zakona istospolnim parom omogočilo, da postanejo skrbniki sirot
POSLUŠAJ ČLANEK
Hrvaško ustavno sodišče je v presoji ustavnosti zakona o rejništvu odločilo, da je zakon skladen z ustavo. A hkrati podalo razlago, da istospolni pari ne smejo biti izvzeti iz skrbništva otrok, čeprav sam zakon, ki je bil predmet odločanja, tega ne dopušča.
Hrvaško ustavno sodišče je z obvodom ustavno nespornega zakona nevarno preseglo svoja pooblastila in odločilo v škodo otrok in hrvaške demokracije, meni dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine.
Gejevski par Ivo Šegota in Mladen Kožić sta se želela na zagrebškem centru za socialno delo prijaviti kot skrbnika, vendar je bila njuna vloga zavrnjena, kar je kasneje potrdilo tudi zagrebško administrativno sodišče. Par se je zato skupaj s hrvaškimi LGBT organizacijami obrnil na ustavno sodišče, glede vsebine zakona iz leta 2018, ki sicer istospolne pare izključuje iz skupine potencialnih skrbnikov.
Ustavno sodišče je najprej ugotovilo, da je hrvaški zakon o skrbništvu skladen z ustavo, potem pa podalo svojo razlago njegove uporabe. Zakon, ki izrecno zavrača, da bi istospolni pari postali skrbniki otrok, torej ni v nasprotju s hrvaško ustavo. Hkrati pa se ustavno sodišče ostalim sodiščem nalaga, da mimo tega zakona »neposredno upoštevajo ustavo« ter ne diskriminirajo posameznikov v istospolnih skupnostih.
Štirje sodniki so odločitvi nasprotovali in so podali ločena mnenja. od teh sta dva menila, da izključevanje istospolnih parov iz skrbništva ni diskriminatorno, dva pa, da bi moralo ustavno sodišče v tem primeru zakon poslati v ponovni postopek v hrvaški parlament. Hrvaško ustavno sodišče ima sicer 13 sodnikov.
Na problematičnost odločitve opozarja tudi dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine, ki je leta 2013 uspešno vodila kampanjo na ustavnem referendumu, s katerim so dosegli, da se je zakonska zveza moža in žene vpisala v hrvaško ustavo. Kot pravi Markićeva, bi moralo ustavno sodišče, če meni, da je zakon neustaven, zakon razveljaviti in ga poslati v ponovno obravnavo v parlament, kar bi vodilo v široko strokovno razpravo.
Namesto tega si je ustavno sodišče prisvojilo zakonodajno vlogo in samo, mimo zakona, ki so ga sprejeli hrvaški poslanci, sprejelo odločitev, kako naj odločajo sodišča, kar je tako nevarno za hrvaško demokracijo, kot škodljivo za najranljivejše člane družbe, otroke brez staršev.
Kot še opozarja Markićeva, ustavno sodišče nima niti mandata, ne demokratične legitimnosti, da interpretira zakon v nasprotju s tem, kot je napisan in kot so ga sprejeli predstavniki hrvaškega ljudstva. Skrbništvo s strani istospolnih parov namreč ni v interesu najranljivejše skupine hrvaške družbe, to so otroci brez staršev, kar nenazadnje dokazuje tudi množica študij.
Ustavno sodišče pa v nasprotju s tem meni, da oblika družine odločilno ne vpliva na zmožnost in željo po izvajanju skrbništva. Zavračanje istospolnih parov bi zanje tako pomenilo diskriminacijo. Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve ima zdaj 60 dni časa, da v primeru Šergota-Kožić izda »nediskriminatorno« odločbo o skrbništvu.
Hrvaško ustavno sodišče je z obvodom ustavno nespornega zakona nevarno preseglo svoja pooblastila in odločilo v škodo otrok in hrvaške demokracije, meni dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine.
Gejevski par Ivo Šegota in Mladen Kožić sta se želela na zagrebškem centru za socialno delo prijaviti kot skrbnika, vendar je bila njuna vloga zavrnjena, kar je kasneje potrdilo tudi zagrebško administrativno sodišče. Par se je zato skupaj s hrvaškimi LGBT organizacijami obrnil na ustavno sodišče, glede vsebine zakona iz leta 2018, ki sicer istospolne pare izključuje iz skupine potencialnih skrbnikov.
Ustavno sodišče je najprej ugotovilo, da je hrvaški zakon o skrbništvu skladen z ustavo, potem pa podalo svojo razlago njegove uporabe. Zakon, ki izrecno zavrača, da bi istospolni pari postali skrbniki otrok, torej ni v nasprotju s hrvaško ustavo. Hkrati pa se ustavno sodišče ostalim sodiščem nalaga, da mimo tega zakona »neposredno upoštevajo ustavo« ter ne diskriminirajo posameznikov v istospolnih skupnostih.
Štirje sodniki so odločitvi nasprotovali in so podali ločena mnenja. od teh sta dva menila, da izključevanje istospolnih parov iz skrbništva ni diskriminatorno, dva pa, da bi moralo ustavno sodišče v tem primeru zakon poslati v ponovni postopek v hrvaški parlament. Hrvaško ustavno sodišče ima sicer 13 sodnikov.
Odločitev, nevarna za hrvaško demokracijo
Na problematičnost odločitve opozarja tudi dr. Željka Markić, predsednica organizacije V imenu družine, ki je leta 2013 uspešno vodila kampanjo na ustavnem referendumu, s katerim so dosegli, da se je zakonska zveza moža in žene vpisala v hrvaško ustavo. Kot pravi Markićeva, bi moralo ustavno sodišče, če meni, da je zakon neustaven, zakon razveljaviti in ga poslati v ponovno obravnavo v parlament, kar bi vodilo v široko strokovno razpravo.
Namesto tega si je ustavno sodišče prisvojilo zakonodajno vlogo in samo, mimo zakona, ki so ga sprejeli hrvaški poslanci, sprejelo odločitev, kako naj odločajo sodišča, kar je tako nevarno za hrvaško demokracijo, kot škodljivo za najranljivejše člane družbe, otroke brez staršev.
Kot še opozarja Markićeva, ustavno sodišče nima niti mandata, ne demokratične legitimnosti, da interpretira zakon v nasprotju s tem, kot je napisan in kot so ga sprejeli predstavniki hrvaškega ljudstva. Skrbništvo s strani istospolnih parov namreč ni v interesu najranljivejše skupine hrvaške družbe, to so otroci brez staršev, kar nenazadnje dokazuje tudi množica študij.
Ustavno sodišče pa v nasprotju s tem meni, da oblika družine odločilno ne vpliva na zmožnost in željo po izvajanju skrbništva. Zavračanje istospolnih parov bi zanje tako pomenilo diskriminacijo. Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve ima zdaj 60 dni časa, da v primeru Šergota-Kožić izda »nediskriminatorno« odločbo o skrbništvu.
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.