Hrvaški pravnik Miloš: Hrvaška bi morala tožiti Slovenijo na sodišču v Hamburgu. Marko Pavliha: kdo je to Miloš?

Uredništvo
8

Od 30. decembra, ko se je iztekel rok za uveljavitev arbitražne razsodbe o slovensko-hrvaški meji, lahko spremljamo stopnjujoče se izjave z obeh strani.

Potem ko je Slovenija začela nadzorovati tri četrtine Piranskega zaliva in so se prestrašeni hrvaški ribiči srečali s predstavniki hrvaške vlade, vojni veterani pa zagrozili, da bodo vzeli zakon kar v svoje roke, ni razprava nič manj ostra v hrvaških medijih.

Včeraj je Jutranji list objavil intervju z “vodilnim strokovnjakom za pomorsko pravo”, kot so ga poimenovali, Ivanom Milošem. Ta situacijo vidi popolnoma drugače od slovenskih pravnikov. Pravi celo, da bi Hrvaška po slovenski implementaciji arbitražne razsodbe morala sosedo takoj prijaviti Mednarodnemu sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu ter obvestiti nič manj kot Varnostni svet OZN.

Kot je znano, je arbitražna razsodba za hrvaško vlado nična zaradi domnevne kontaminacije s komunikacijo slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca z visoko uradnico zunanjega ministrstva Simono Drenik. Čeprav se je Sekolca po razkritvi dopisovanja takoj zamenjalo in izločilo nekatere dokumente, k nadaljevanju postopka pa je pozvala tudi EU, naša južna soseda vztraja, da je sodba nična in so potrebni novi dvostranski pogovori.

Kaj v Jutranjem listu trdi Ivan Miloš

Miloš najprej razloži svoje videnje trenutne situacije mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ter arbitraže. Po njegovo se namreč državi nista v celoti informirali o vseh posledicah takšnega reševanja spora in svojih potez.

Meja med državama na kopnem naj bi bila povsem natančno določena še iz časov SFRJ in po Miloševih besedah celo mednarodno priznana. Problem naj bi bil tako samo meja na morju, kjer pa naj bi veljala določila mednarodnega prava, ki določajo, da se za razmejitveno črto uporabi sredina razdalje med vsemi točkami obale.

Tako naj bi meja dejansko že obstajala od 25. junija 1991, državi pa še vedno lahko skleneta, da jo bosta “spreminjali”. Če se o tem ne moreta dogovoriti, naj za to pooblastita Mednarodno sodišče v Haagu ali pa Sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu. Namesto tega naj bi bila Hrvaška “prisiljena” v arbitražo, ki je bila nato “nesporno kontaminirana”.

Ker je Slovenija začela pred enim tednom enostransko uveljavljati določila arbitražne razsodbe, bi morala zato Hrvaška sosedo takoj prijaviti na sodišču v Hamburgu, pri čemer bi morala poudariti, da je šla v arbitražo “pod prisilo”. Poleg tega bi morala Hrvaška, čeprav je na skupščini OZN svet že obvestila o kontaminaciji arbitraže, napisati prijavo celo Varnostnemu svetu ZN.

Dr. Marko Pavliha: nesmiselno in politikantsko

Za komentar Miloševih trditev smo prosili uglednega slovenskega strokovnjaka za pomorsko pravo in predstojnika Pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet dr. Marka Pavliho.

Povedal je, da je izjava iz naslova hrvaškega časnika nesmiselna in politikantska. Za Ivana Miloša v svojih strokovnih krogih ni slišal še nikoli [Jutranji list ga sicer predstavi kot “vodilnega strokovnjaka za pomorsko pravo”].

Poleg tega je poudaril, da mora vsak bruc vsake pravne fakultete v Evropi vedeti, da je mednarodno pravo nad nacionalnim. Če je arbitražna odločba del mednarodnega prava, je tako absolutno zavezujoča, pravna država pa je ena najbolj temeljnih vrednot EU, brez spoštovanja katere nobena država ne more postati njena članica.

Pravi tudi, da je na nujnost uporabe evropskih pravnih sredstev opozarjal že takoj po prisluškovalni aferi in da so ga tokrat slovenski politiki k sreči uslišali. Za podrobnejšo razlago nadaljnjih pravnih možnosti Slovenije za uveljavitev arbitražne odločbe pa navaja tudi svojo kolumno na pravnem portalu Ius-Info.

Slovenska policija je danes v slovenskem delu Piranskega zaliva obravnavala vplutje dveh hrvaških ribiških plovil in šestih plovil hrvaških varnostnih organov.

8 KOMENTARJI

  1. Naj si g.Pavliha in ostale “pavlihe”preberejo mnenja, danes že pokojnega, svetovnega strokovnjaka za pomorsko pravo, prof. Vladimirja Iblerja. Je pa nesrečna hrvaško-slovenska arbitraža (izslijevanje, kontaminacija, pa še kakšna korupcija vmes) še enkrat pokazala vso bedo arbitraž. Zato menim, da je to poslednja arbitraža na svetu.

  2. Če bi hoteli zmagati, bi poslali Čeferina in ne Sekolca. Čeferin bi jim z lahkoto vzel cel Piranski zaliv, Jorasa in še ostalo, kar
    želimo. toda ne oni so poslali UDBOVCA, ki je vse uničil. Toda oni so hoteli, da bo vse uničeno. Slovenija je izgubila arbitražo. Toda to še ni dovolj. Izzvali so Hrvaške Dobrovoljce, ker imajo v Italiji že pripravljene Antifine ladje, da bodo spravili spor do ne slutenih razsežnosti.

  3. To je vse posledica tega, da so naši komunajzerji delali le na ohranitvi in utrditvi oblasti v naši državi. Zato so vse sposobne zamenjali z nesposobnimi svojimi. Vključno z mednarodnimi diplomati. Imamo klovna za zunanjega ministra. In ker smo malo tukaj malo tam – smo v Natu, pa smo protinatovsko nastrojeni itd., na nas naše naravne zaveznice – ostale države EU in nata gledajo nezaupljivo.

    Hrvaška je naredila popolnoma drugače. V mednarodne vode pošilja najboljše, je lojalna naravnim zaveznikom EU in Nato. Logično je, da bodo bolj prijazni do njih. Zato tudi nihče ne pritisne na Hrvaško.

    Po drugi strani smo pa zaradi populizma zelo izčrpali vojsko. Če se začne karkoli resnega, nam potopijo tista dva čolna od policije in vojske, pa smo na morju končali vojno – z našim porazom.

  4. komentiranja, objavljen v kratkem.

    Na 100 Tromblonovih čolnov in ladij bo sin Alije Izetbegovića, Bakir, z veseljem poslal “srbskega” minometalca, ki je z eno mino pokosil cele Markale. S tem bo saj malo poravnal ogromno škodo, ki so jo zrežirani begunci njegovega očeta naredili Sloveniji in Slovencem v času tim. vojne v BiH. Tudi Hrvatom je potrebno končno izstaviti račun za tisoče beguncev, ki so bili v istem času v Sloveniji in krepili svoj nacionalni naboj, da ga sedaj uporabljajo ob vsej neskončni obali, proti nam. Zakaj že? Zaradi ribjega bogastva, ki se zbira prav v “spornem” delu Piranskega zaliva. Nekdaj so ga zajemali slovenski ribiči med Trstom in Devinom, potem pa se je pričelo vse to pomikati proti Istri. Sicer pa, na ozemlju nekdanje Jugoslavije imajo tri enote oznako RS – vse tri so republike Slepomišenja. Mednarodno pravo še nikdar ni reševalo Srbijancev, bosanskih Srbov in Slovencev, vedno jim je samo jemalo. Šiptarji na Kosovu, Bošnjaki v BiH in Hrvatje ob in v Sloveniji delajo po načelu prilizni se vsem okrog in okrog, izvedi napovedano, nasprotnik pa potem lahko leta in leta hodi od sodišča do sodišča in od navideznih pogajanj do navideznih pogajanj. Mi pa še naprej veselo vlečemo ribje bogastvo iz njihovega morja. Kaj potem, mi smo brezplačno dobili jugoslovansko ratno mornarico in jo samo prebarvali v HRM. Tudi tisti del, za katerega je SR Slovenija, ki je 1991. leta dovažala k nam brezmejne količine JLA orožja in smo ga uspešno prodali, dajala velike denarje. Torej, Bakir naj nam posodi ostrostreleca sarajevskega minometalca, da bo z enim nabojem pometel s hrvaškimi trombloni v prijateljskem, slovenskem morju. Lahko pa saj za teden dne spustijo iz Haaga Ratka Mladića, da bo Slovencem pokazal, kako se bori za svoj narod. Čas je, da se povežemo in nekaterim pokažemo, da se klin s klinom izbija. Tri RS pa bi morda vendar umirile HR, ki leži med njimi in bi precej težko dihala, če bi z njo ravnale najmanj tako grdo, kot ona z njimi.

  5. Dejstvo je in ostaja, da hrvaška oblastna elita nikakor ni zainteresirana za ureditev mejnega spora s Slovenijo, saj je prav odprto mejno vprašanje eno od najbolj priljubljenih in politično najbolj preprostih orodij za gotovo obdržanje “statusa quo” na oblasti.
    In ne pozabimo, Hrvaška ima neurejena mejna vprašanja z vsemi državami nekdanje SFRJ, kar pomeni, da nikakor ne želi s Slovenijo urediti mejnih razmer, ki bi lahko postale celo zgled tudi za ureditev mejnih sporov s Srbijo, BIH in Črno goro. Preprosto je “odprto mejno vprašanje” vselej znova za vladajočo politično elito primerno politično “pokrivalo” nad slabim gospodarskim stanjem, izseljevanjem visoko izobraženega prebivalstva, slabšanjem socialnih razmer v državi, skratka nad večinoma neučinkovitim delovanjem vlada in vladajoče koalicije v RH.
    Kar pa, na žalost, ne velja samo za vladajočo elito v sosednji državi, ampak tudi za vladajočo elito v Sloveniji, ki prav tako z državnim “domoljubjem” v postarbitražnem razmerju do enako ognjevite sosednje države, “pokriva” in “maskira” svoje lastno politično in diplomatsko nedelo in/ali slabo opravljeno delo na področju nujnega spodbujanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, večjega in bolj produktivnega zaposlovanja, uveljavljanja vladavine prava ter enakosti vseh pred zakonom in zagotavljanja pravičnosti in poštenosti kot temelja družbenega razvoja.

    Dokler bo brezplodno in puhlo “junačenje” ter trkanje po “nacionalnih oprsjih” enih in drugih oblastnikov na temo “neodstopanja niti za milimeter od naših stališč” dovolj za zmago sedanjih vladajočih garnitur na volitvah, se seveda ne bo spremenilo nič in v resnici se ne bo nobena pogajalska stran v svojih stališčih premaknila “niti za milimeter”. Saj to od njih očitno pričakujejo in jih za to zadrto in trmoglavo vztrajnost z glasovi na volitvah nagrajujejo prav volivci.

    Kar pomeni, da bo v odnosih med sosednjima in komaj še za sprevržene politike “prijateljskima” državama prišlo do opazne spremembe in možnosti medsebojnega sporazuma šele potem, ko bo večina volilnega telesa končno prepoznala “umazano igro” vladajočih ter zaupala oblast novim strankam in politikom, ki bodo resnično želeli in hoteli doseči sporazumne rešitve, ki bodo resnično hoteli in želeli izboljšati medsebojne odnose in ki bodo resnično pripravljeni za mir, spoštovanje, zaupanje ter prijateljstvo med sosednjima državama “žrtvovati” tudi kak “milimeter” domnevno oz. umišljeno “našega” ozemlja in kak “hektoliter” domnevno oz. umišljeno “našega” morja.

    A glede na javne pozive nekaterih političnih hujskačev k uporabi vojske in oborožene sile v tem obmejnem sporu ter glede na mrtvoudnost evropskih forumov, ki bi morali dejavno in z vsemi političnimi ter diplomatskimi sredstvi uveljavljati vladavino (mednarodnega) prava ter mirnega dialoškega razreševanja najbolj zapletenih meddržavnih sporov, se je treba bati, da bo negotovi in škodljivi “status quo” na meji med RS ter RH trajal še dolgo in destruktivno kalil tako obstoječa vnetljiva razmerja na Balkanu kot tudi v srednji Evropi in EU.

  6. Po Italiji se govori, da pride tudi Antifa oz ANARHISTI, ki jih je Paul Watson vrgel iz svoje organizacije, ker se je bal, da bi mu jo s svojimi anarhističnim izgredi povsem osramotili.
    No Kučanov klan najbrž že komaj čaka, da bo štala, ker drugače bi namesto Sekolca dali Čeferina, ki bi vzel cel Piranski zaliv in Joška Jorasa.

  7. Ja, povejte no, kje pa imajo Hrvatje urejene meje s sosedami?
    Kar nam tiščijo na naši strani, militantno preganjajo na meji s Srbijo.
    Dol jim visi za resnico in pravičnost! Žene jih le lakomnost!

    -In slovenski pohlevneži bomo spet rinili dol na najdražje morje v Evropi…

    -In slovenski pohlevneži jim bomo spet nosili svoje €vre…

    -In slovenski pohlevneži se bomo spet trudili komunicirati z njimi v srbohrvašćini…

    -In slovenski pohlevneži se bomo spet pozabili ozreti na druge goste, ki komunicirajo v SVOJEM materinem jeziku

    -In slovenski pohlevneži bomo spet pozabili, da ni gostitelj, ampak da je GOST KRALJ!!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime