Hrvaški mediji o Splošni bolnišnici Brežice, kamor Hrvatice hodijo opravljati plačljive splave
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenske bolnišnice so se v liberalnejših hrvaških medijih, ki ta čas vodijo kampanjo proti ugovoru vesti medicinskega osebja pri izvajanju splavov, znašle kot nekakšen vzor, kjer se s temi težavami ne srečujejo.
V Sloveniji naj bi namreč po navedbah RTL.hr ugovor vesti okrog splava uveljavljalo le 3 odstotke ginekologov, medtem ko je takšnih na Hrvaškem kar 60 odstotkov.
Večernji list pa v svojem članku o postopkih izvajanja splavov v Brežicah, o čemer so se pogovarjali s predstojnico ginekološkega oddelka, doktorico Natašo Kočnar, podaja nenavadno informacijo, da v tej slovenski bolnišnici ginekologov z ugovorom vesti ni, niti takšni tam ne bi mogli dobiti službe. A avtentičnosti te trditve hrvaškega medija Končarjeva za Domovino ni potrdila.
Že pred časom smo na Domovini pisali o težavah, ki jih imajo z opravljanjem splava na Hrvaškem. Zaradi ugovora vesti hrvaških ginekologov nekatere hrvaške bolnišnice splavov v praksi ne opravljajo. Zato Hrvatice na splav vedno bolj množično hodijo v Slovenijo. Med Hrvaticami je najbolj priljubljena Splošna bolnišnica Brežice, kjer imajo na spletni strani v hrvaščini objavljena navodila za opravljanje splava.
Po poročanju Večernjega lista je v letu 2018 na splav v SB Brežice odšlo 58 Hrvatic. Hrvaški mediji poročajo tudi, da se je v zadnjih treh mesecih število Hrvatic, ki gredo na splav v SB Brežice, povečalo za 25%. Samoplačniška cena za opravljanje splava v Sloveniji se razlikuje od bolnišnice do bolnišnice, giblje pa se od 200 € za splav s tabletko do 600 € za splav z abrazijo. Hrvaški medij sicer omenja, da hrvaške nosečnice na splav prihajajo v šest od desetih slovenskih bolnišnic.
Tudi sami smo se na SB Brežice pred časom obrnili s vprašanjem, koliko samoplačniških splavov opravijo v njihovi bolnišnici pri ženskah iz tujine, a so nas takrat za odgovore napotili na Nacionalni inštitut za javno zdravje. So nam pa povedali, da je v njihovi bolnišnici število splavov v zadnjih desetih letih padlo za 58 %.
"Vsak splav, spontani ali umetni, je čustveno težka izkušnja. Obravnavamo ga celostno, z upoštevanjem kratkotrajnih in dolgotrajnih posledic za žensko in družino. Svetovanje ob odločanju lahko olajša postopek in prepreči, ali ublaži nadaljnje težave. Zavedamo se, da vsaka odločitev za splav ali izkušnja spontanega splava potrebuje ustrezen pogovor z zdravstvenim delavcem in upoštevanje čustvenega odgovora nosečnice," je za Domovino povedala direktorica SB Brežice Anica Hribar.
Statistika, ki jo vodi NIJZ pa kaže, da je število samoplačniški splavov, ki jih v Sloveniji opravljajo ženske iz tujine v SB Brežice v porastu, v drugih bolnišnicah po državi pa upada. Skupno gre sicer za relativno majhne številke, na ravni države okrog 60 splavov letno.
Število splavov je sicer zadnja desetletja v strmem trendu padanja. Leta 2013 je bilo v Sloveniji opravljenih 4.102 splavov, leta 2017 pa 3.625, kar predstavlja 10 % padec števila splavov.
Prav tako pa iz Hrvaške poročajo o medijskem boju proti zdravnikom, farmacevtom in drugim delavcem v zdravstvu, ki uveljavljajo ugovor vesti. Zaradi njihovih ugovorov naj bi bile ženske prikrajšane za pravico do splava. Kar pa ne drži povsem, saj kljub ugovorom vesti na Hrvaškem splave redno opravljajo. V prvih treh bolnišnicah po številu opravljenih splavov so v letu 2017 opravili 945 splavov.
So pa na Hrvaškem tudi take bolnišnice, ki zaradi ugovora vesti ginekologov v istem obdobju niso opravili nobenega splava.
Večernji list pa se je podal tudi na teren in iz Brežic objavil daljšo reportažo o tamkajšnjih postopkih umetne prekinitve nosečnosti. Iz prispevka je razvidno, da so se o tem pogovarjali s predstojnico ginekološkega oddelka dr. Natašo Končar, sicer rojeno Zagrebčanko.
Ta je med drugim izrazila prepričanje, da je po njenem služenje na račun splavov neetično. Kot je razumeti iz teksta, pa naj bi v pogovoru z novinarji podala še stališče, da so v Sloveniji ugovori vesti med ginekologi izjeme. Ter da je danes to (uveljavljanje ugovora vesti) "kul" in si ljudje mislijo, da so bolj svetniški od svetnikov, če ne opravljajo splavov. So zdravniki, ki zaradi verskih zadržkov splavov ne opravljajo in smo zdravniki, ki jim je to težko in ni nam prijetno, a to je del našega poklica. A pomembneje je povedati, da je v Sloveniji, kjer ni toliko ugovora vesti in je splav dostopen ter brezplačen, število teh padlo s 40 na tisoč žena v dobi od 15 do 49 let v letu 1981 na 8 na tisoč v današnjem času.
Hrvaški članek med drugim še navaja, da v Sloveniji obstaja pravica do ugovora vesti, a je v Brežicah nihče ne koristi. Kot nadaljujejo, niti ginekolog z ugovorom vesti tam ne bi mogel dobiti službe in dajejo primer nekega specializanta, ki naj bi potem, ko se je skliceval na ugovor vesti, po skupnem dogovoru svojo poklicno pot nadaljeval v večji bolnišnici v Ljubljani, kjer takšni zadržki nimajo vpliva na vsakodnevno delovanje bolnišnice.
Iz načina zapisa v Večernjem listu se ne da razbrati, ali pri tem citirajo dr. Končarjevo, ali so zapisano njihove lastne trditve, oziroma od kot vir takšnih informacij. Zato smo se o vprašanjih v zvezi z zgornjimi navedbami iz članka Večernjega lista obrnili neposredno na sodelujočo predstojnico ginekološkega oddelka v brežiški bolnišnici, Natašo Končar.
Ta nam je v odgovoru zapisala, da objava v Večernjem listu "ni avtorizirana in ni avtentična" ter da v Splošni bolnišnici Brežice delajo po slovenski zakonodaji in zdravniki lahko uveljavljajo ugovor vesti.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
V Sloveniji naj bi namreč po navedbah RTL.hr ugovor vesti okrog splava uveljavljalo le 3 odstotke ginekologov, medtem ko je takšnih na Hrvaškem kar 60 odstotkov.
Večernji list pa v svojem članku o postopkih izvajanja splavov v Brežicah, o čemer so se pogovarjali s predstojnico ginekološkega oddelka, doktorico Natašo Kočnar, podaja nenavadno informacijo, da v tej slovenski bolnišnici ginekologov z ugovorom vesti ni, niti takšni tam ne bi mogli dobiti službe. A avtentičnosti te trditve hrvaškega medija Končarjeva za Domovino ni potrdila.
Že pred časom smo na Domovini pisali o težavah, ki jih imajo z opravljanjem splava na Hrvaškem. Zaradi ugovora vesti hrvaških ginekologov nekatere hrvaške bolnišnice splavov v praksi ne opravljajo. Zato Hrvatice na splav vedno bolj množično hodijo v Slovenijo. Med Hrvaticami je najbolj priljubljena Splošna bolnišnica Brežice, kjer imajo na spletni strani v hrvaščini objavljena navodila za opravljanje splava.
Po poročanju Večernjega lista je v letu 2018 na splav v SB Brežice odšlo 58 Hrvatic. Hrvaški mediji poročajo tudi, da se je v zadnjih treh mesecih število Hrvatic, ki gredo na splav v SB Brežice, povečalo za 25%. Samoplačniška cena za opravljanje splava v Sloveniji se razlikuje od bolnišnice do bolnišnice, giblje pa se od 200 € za splav s tabletko do 600 € za splav z abrazijo. Hrvaški medij sicer omenja, da hrvaške nosečnice na splav prihajajo v šest od desetih slovenskih bolnišnic.
Tudi sami smo se na SB Brežice pred časom obrnili s vprašanjem, koliko samoplačniških splavov opravijo v njihovi bolnišnici pri ženskah iz tujine, a so nas takrat za odgovore napotili na Nacionalni inštitut za javno zdravje. So nam pa povedali, da je v njihovi bolnišnici število splavov v zadnjih desetih letih padlo za 58 %.
"Vsak splav, spontani ali umetni, je čustveno težka izkušnja. Obravnavamo ga celostno, z upoštevanjem kratkotrajnih in dolgotrajnih posledic za žensko in družino. Svetovanje ob odločanju lahko olajša postopek in prepreči, ali ublaži nadaljnje težave. Zavedamo se, da vsaka odločitev za splav ali izkušnja spontanega splava potrebuje ustrezen pogovor z zdravstvenim delavcem in upoštevanje čustvenega odgovora nosečnice," je za Domovino povedala direktorica SB Brežice Anica Hribar.
Statistika, ki jo vodi NIJZ pa kaže, da je število samoplačniški splavov, ki jih v Sloveniji opravljajo ženske iz tujine v SB Brežice v porastu, v drugih bolnišnicah po državi pa upada. Skupno gre sicer za relativno majhne številke, na ravni države okrog 60 splavov letno.
Število splavov je sicer zadnja desetletja v strmem trendu padanja. Leta 2013 je bilo v Sloveniji opravljenih 4.102 splavov, leta 2017 pa 3.625, kar predstavlja 10 % padec števila splavov.
Prav tako pa iz Hrvaške poročajo o medijskem boju proti zdravnikom, farmacevtom in drugim delavcem v zdravstvu, ki uveljavljajo ugovor vesti. Zaradi njihovih ugovorov naj bi bile ženske prikrajšane za pravico do splava. Kar pa ne drži povsem, saj kljub ugovorom vesti na Hrvaškem splave redno opravljajo. V prvih treh bolnišnicah po številu opravljenih splavov so v letu 2017 opravili 945 splavov.
So pa na Hrvaškem tudi take bolnišnice, ki zaradi ugovora vesti ginekologov v istem obdobju niso opravili nobenega splava.
Nenavadne navedbe o praksah v zvezi z ugovorom vesti v SB Brežice
Večernji list pa se je podal tudi na teren in iz Brežic objavil daljšo reportažo o tamkajšnjih postopkih umetne prekinitve nosečnosti. Iz prispevka je razvidno, da so se o tem pogovarjali s predstojnico ginekološkega oddelka dr. Natašo Končar, sicer rojeno Zagrebčanko.
Ta je med drugim izrazila prepričanje, da je po njenem služenje na račun splavov neetično. Kot je razumeti iz teksta, pa naj bi v pogovoru z novinarji podala še stališče, da so v Sloveniji ugovori vesti med ginekologi izjeme. Ter da je danes to (uveljavljanje ugovora vesti) "kul" in si ljudje mislijo, da so bolj svetniški od svetnikov, če ne opravljajo splavov. So zdravniki, ki zaradi verskih zadržkov splavov ne opravljajo in smo zdravniki, ki jim je to težko in ni nam prijetno, a to je del našega poklica. A pomembneje je povedati, da je v Sloveniji, kjer ni toliko ugovora vesti in je splav dostopen ter brezplačen, število teh padlo s 40 na tisoč žena v dobi od 15 do 49 let v letu 1981 na 8 na tisoč v današnjem času.
Hrvaški članek med drugim še navaja, da v Sloveniji obstaja pravica do ugovora vesti, a je v Brežicah nihče ne koristi. Kot nadaljujejo, niti ginekolog z ugovorom vesti tam ne bi mogel dobiti službe in dajejo primer nekega specializanta, ki naj bi potem, ko se je skliceval na ugovor vesti, po skupnem dogovoru svojo poklicno pot nadaljeval v večji bolnišnici v Ljubljani, kjer takšni zadržki nimajo vpliva na vsakodnevno delovanje bolnišnice.
Iz načina zapisa v Večernjem listu se ne da razbrati, ali pri tem citirajo dr. Končarjevo, ali so zapisano njihove lastne trditve, oziroma od kot vir takšnih informacij. Zato smo se o vprašanjih v zvezi z zgornjimi navedbami iz članka Večernjega lista obrnili neposredno na sodelujočo predstojnico ginekološkega oddelka v brežiški bolnišnici, Natašo Končar.
Ta nam je v odgovoru zapisala, da objava v Večernjem listu "ni avtorizirana in ni avtentična" ter da v Splošni bolnišnici Brežice delajo po slovenski zakonodaji in zdravniki lahko uveljavljajo ugovor vesti.
Podprite nas!
Na Domovini začenjamo z redno letno donacijsko akcijo, s katero vi, spoštovani bralci, po svoji presoji in močeh omogočate delovanje medija Domovina.
Vabimo vas, da nas podprete, četudi se kdaj z nami ne strinjate. Zagotavljamo, da vas zato ne vidimo kot "popolnoma neizobraženo drhal".
Podprete nas lahko na tej povezavi.
Na Domovini začenjamo z redno letno donacijsko akcijo, s katero vi, spoštovani bralci, po svoji presoji in močeh omogočate delovanje medija Domovina.
Vabimo vas, da nas podprete, četudi se kdaj z nami ne strinjate. Zagotavljamo, da vas zato ne vidimo kot "popolnoma neizobraženo drhal".
Podprete nas lahko na tej povezavi.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
12 komentarjev
irena
Nezaželen, nenačrtovan, bolan otrok - nič od tega ni dovolj dober razlog, da ga ubijemo. Verjamem, da ti otrok v najbolj širokem pogledu na življenje, tega samo izboljša!!!
Pa ne mi s floskulami, da imam pravico uravnavati svoje življenje in svoje telo, kakor se meni zdi, ker itak nimaš nadzora nad tem, kaj te doleti v življenju in je to v resnici samo prazna floskula.
Kraševka
Teodor, AlojzZ, Hribarjev Rafko in Friderik
Popolnoma se z vami strinjam.
AlojzZ
Se po novih komentarjih še vedno strinjate z menoj? ;) Sem namreč zelo neugoden.
Hribarjev Rafko
A ni šokantno dejstvo:
-hladna stvar, kot je Rimsko dedno pravo, priznava človeško življenje zarodka od dneva 0 naprej.
-medicina, ki je v stiku s temi malimi ročicami in ki lahko opazuje bitje srčka, je pa zmedena, a gre za človeka, ali ne?
Kdo legalizira uboje? Se vračamo v obdobje #industrije ubijanja# ?
Bomo morali postaviti enačaje med sledečimi?
Hitler = Stalin = Musolini = Broz = porodnišnice = domovi ostarelih...
STAJERKA2021
Pa naj se že ženske zaščitijo, če nočejo otrok! Pa kaj je tu treba pametovati! Problem je treba reševati na "izvoru", pred zanositvijo. Frdamana preproščina!
AlojzZ
No, tu je pa naveden še en razlog, zakaj ateisti nočejo kristjanov. Ti namreč trdijo, da sta za zaploditev otroka potrebna dva in pazi sedaj: VEČJO ODGOVORNOSTI NOSI MOŠKI. Pa berimo Stvarnikova pravila za srečno in zadovoljno življenje: Če pa kdo na polju sreča zaročeno dekle in ji stori silo in leži pri njej, naj umre samo moški, ki je ležal pri njej. (5 Mz 22, 25) Če kdo sreča dekle, devico, ki ni zaročena, in jo zgrabi in leži pri njej, pa ju najdejo, mora dati moški, ki je ležal pri dekletu, njenemu očetu petdeset šeklov srebra in jo imeti za ženo, ker jo je onečastil. Ne sme je odsloviti vse svoje dni. (5 Mz 22, 28-29)
Kajtimara
@nevidni, en sam blablabla te je. kako pa ti ravnaš z ljudmi na tem forumu? tretiraš jih kot manjvredne in jih stalno napadaš in ponižuješ. dvomim, da ti je za spoštovanje žensk kaj mar. vsakodnevno kažeš, da nimas spoštovanja ne do sebe ne do drugih (in med njimi smo tudi ženske ), tako da ta tvoj bedni argument ne drži vode.
amelie
S kakšno lahkotnostjo nekateri odvzemate svobodo do življenja.
In to pod krinko svobode.
Slepota ?
IgorP
Teodor
Ti se boš pa moral bolj poglobiti v čas v katerem živiš!!! Abortuse so počeli bolj ali manj uspešno že tisoče let prej!!!! Naj te vodi pri izbiri svoboda ne vera!
AlojzZ
Res je, splav je bil greh že zdavnaj, zdavnaj pred krščanstvom. Že sloviti zdravnik Hipokrat v njegovi znameniti prisegi zahteva od zdravnikov: prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda; <a href="https://sl.wikisource.org/wiki/Hipokratova_prisega" target="_blank" rel="noopener nofollow">https://sl.wikisource.org/wiki/Hipokratova_prisega</a> Gospod Igor, naj vas pri izbiri vodita morala in etika ter ne svoboda!
Teodor
Igor, veliko stvari se dela že tisoče let, pa niso zato že opravičljive. Pisal pa sem o zdravniški etiki, ki je predpisana in ne o mojih moralnih standardih.
Teodor
A ni zdravljenje nekoga, ki ni bolan neetično? Ali pa je nosečnost tretirana kot bolezen? In če je nosečnost bolezen, zakaj ne splavijo vseh zarodkov?
Zdravniki se bodo morali bolj poglobiti v svoje etične standarde.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.