Hrvaški Globus Milana Kučana obtožuje kolaboracije s Srbi na račun Hrvaške

8

Na naslovnici zadnje številke zagrebške revije Globus se je znašel nekdanji predsednik predsedstva SR Slovenije in šef slovenskih komunistov Milan Kučan, nekoliko na manjše pa sta upodobljena tudi Miro Cerar in Karel Erjavec.

V podnaslovu v reviji sporočajo, da je tradicija slovenske protihrvaške politike dolga – od »popa Korošca« preko Kardelja do Kučana, ki je leta 1991 sklenil pakt s Slobodanom Miloševićem. Takrat naj bi mu rekel: “Če Srbija pusti oditi Slovenijo iz Jugoslavije, bo Slovenija Srbiji priznala pravico, da napade Hrvaško.”

Ne glede na to, ali se je pakt med Miloševićem in Kučanom zares zgodil, pa članek deluje kot propagandna vojna proti Sloveniji, ki jo je treba razumeti v luči arbitražnega spora. Avtorica denimo pozablja, da Hrvaška leta 1991 ni naredila ničesar, da ustavi prodirajoče tankovske enote JLA po avtocesti iz njenega ozemlja v napad na Slovenijo.  

Glavni članek je napisala redna profesorica na zagrebški Fakulteti za politične vede, Mirjana Kasapović. Osrednja nit njenega pisanja so obtožbe na račun slovenske “kroatofobije”, torej protihrvaške politike, pri kateri naj bi Slovenci zgodovinsko paktirali s Srbi.

V ospredje postavlja nekdanjega predsednika predsedstva SR Slovenije Milana Kučana, ki naj bi s srbskim predsednikom Slobodanom Miločevićem v najbolj občutljivem času razpadanja Jugoslavije sklenil pakt proti hrvaški. Zgodba ni nova, saj so o tem hrvaški mediji na podlagi arhivskih dokumentov podrobno pisali že pred leti.

Kasapovićeva članek začenja s kritiko ravnanj zahodnih diplomatov in politikov v tistem času. Nato spregovori o takratnem predsedniku ZKS Milanu Kučanu, ki ga ima za “najmočnejšega in najpriljubljenejšega slovenskega politika v času poznega jugoslovanskega socializma, ki je imel mnogo simpatizerjev tudi v Hrvaški.”

Če Srbija pusti Slovenijo, lahko dela kar hoče

Milan Kučan in Slobodan Milošević (vir: wikimedia)

Novinarka poroča, da naj bi se takratno slovensko politično vodstvo, ki ga je vodil Kučan, in srbsko politično vodstvo pod vodstvom Miloševića, sestalo 24. januarja 1991 v Beogradu. Na tem sestanku naj bi nato sklenili pakt: “Srbija bo pustila Slovenijo, da svobodno odide iz Jugoslavije, Slovenija pa je v zameno izrazila razumevanje za “interes srbskega naroda živeti v eni državi”.

Profesorica v slednjem vidi priznanje pravice Miloševiću, da s silo spremeni republiške meje ter dele Hrvaške in BiH, kjer so živeli Srbi, pripoji k Veliki Srbiji.

Pakt Kučan-Milošević le nadaljevanje protihrvaške politike Slovencev

Kasapovićeva “pakt Kučan-Milošević” potegne v zgodbo domnevne tradicije protihrvaške politike s strani slovenskih politikov v obeh nekdanjih jugoslovanskih državah: od Antona Korošca in njegove Slovenske ljudske stranke, ki je po avtoričinem pisanju sodelovala v velikosrbskih vladah Kraljevine Jugoslavije v času, ko se je na hrvaške poslance, ki so se zavzemali za federalizem, streljalo v beograjski Skupščini. Pa do glavnega ideologa jugoslovanskega socializma, Edvarda Kardelja, ki se je zelo resno angažiral pri zadušitvi Hrvaške pomladi leta 1971, v kateri se je glavna struja zavzemala za določeno konfederaliziranje federacije …

Agresija na Slovenijo pred agresijo na Hrvaško

Zanimivo je, da avtorica pri napadih na takratno slovensko vodstvo povsem pozabi na dejstvo, da se je leta 1991 agresija zgodila najprej na Slovenijo. In kljub podpisanem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško o skupni obrambi v primeru intervencije JLA v katerikoli od teh držav, je “prijateljska” Hrvaška na čelu s Franjem Tuđmanom Sloveniji odrekla pomoč in neovirano spustila s svojega ozemlja tanke JLA v napad na Slovenijo.

Franjo Tuđman je verjetno po tem, ko se je na sestanku v Karađorđevu marca 1991 s predsednikom Srbije Slobodanom Miloševićem pogovarjal o razdelitvi BIH, ocenil, da se kaj takega Hrvaški ne more zgoditi.

8 KOMENTARJI

  1. HRVAŠKA V VSAKEM primeru GLEDA NA INTERESE Hrvaške. Tako je bilo v Kraljevini Jugoslaviji, kot tudi v Titovi Jugoslaviji. In tudi v zadnji osamosvojitveni vojni je gledala samo na svoj interes. Ona ne pozna prijateljev. Če imaš sebe rad, ni nič narobe, vendar le, če drugemu ne škoduješ.

    Mislim, da tudi danes Hrvaška ne zapira OSAMOSVOJITELJEV – z razliko od Slovenije. Njihovi mediji dajejo prednost Hrvatom pred Srbi – tako v časopisih, kot na RTV. Zanimivo bi bilo videti – Koliko Srbov je zaposlenih na HRTV in koliko jih je zaposlenih na naši RTV ?. Naše glavno mesto LJUBLJANA ima za župana Srba. Jaz ne vem, kdo je župan Zagreba, pa si upam staviti 1000 Evrov, da je Hrvat.

    Taka je Hrvaška – močno se razlikuje od Slovenije, ki daje prednost prišlekom pred svojim NARODOM. Verjetno je to UNIKOM v Evropi in svetu. Čeprav ima Hrvaška svoja obmorska mesta daleč dol na jugu – glede Slovenije – pa nima nobenega črnca za ŽUPANA. Ta naš Piranski župan, pa se bolj malo bojuje, za Slovence in slovensko morje, ter prost prehod na odprto morje.

    Če Slovenci sami sebi ne dajemo prednosti, kako čakamo TO od Hrvatov in Evrope. Ne mislim tu hvaliti Hrvaške, vendar po narodni zavesti bi nam morala biti za vzgled.

  2. hoj
    Zakaj naj bi ga globalist obsodili?
    Človke je pod nadzorom politične in finačne integracije lagerja EU.
    Ko je bil Herman van Rompuy predsednik EU komisije ga je parkrat obiskal v Lublan.
    Dobil je nakaj nalog. Takrat je takoj potem odšel v Bosno. Kaj je tam iskal ali delal je še skrivnost.
    Njabrž je moral po nalogu globalistov tam pasti firbec in potem poročat v Bruselj.
    baščaršijapres
    boditevcvetju

  3. Mi, ki smo rojeni v času INFORM-biroja, smo bili dovolj stari v času začetkov razpada bivše države, da smo razumeli situacijo in se dobro spominjamo poteka dogodkov, zlasti agresivnega zločinskega velikosrbstva, ki je javno grozilo nesrbom “z institucijalnimi i vaninstitucijalnimi akcijami” ter vzpostavljene Slovensko-Hrvaške zveze v boju proti navedenemu zlu. In kar naenkrat je bila ta zveza prekinjena.Mnogi smo se spraševali kaj je bil vzrok za to. Po tihem smo se bali, da je v ozadju tihi sporazum Milošević-Kučan. Sedaj je to javno obznanjeno.

  4. hoj
    Nobeden ni vedel kaj se v resnici dogaja. Vse nas so dobro nategnili. Raspad juge so globalist splaniral že koncem šestdesetih let. Noben ni vedel in razumel situacije. Ne razumejo jo še danes ne. So v veliki zmoti. Rabi so samo igralce, ki so igrici lepo po željah globale odigrali.
    Maltežki vitezi Rockefellerji in Hrvaški predsedniki bi lahko veliko povedali. Bodo figo. Še naprej bodo nategval ljudi.
    Bilderbergi in Trilateralna komisija (iz zgodbe o Tuđmanu); maltežke viteze (iz zgodbe o Josipoviću); masone (iz zgodbe o Vesni Pušić); Rockefellerje (iz zgodbe o Mesiću); Kisingerja in univerzo Kolumbija (ozgodbi o Snaderju)…
    sencanevidnerokepres
    boditevcvetju

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime