Hrvaške volitve: Česa se od Plenkovića lahko nauči Janša

Marko Balažic
23

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je prepričljivo zmagala vladajoča stranka HDZ, ki je po neuradnih rezultatih osvojila 66 sedežev v 151-članskem Saboru. Čeprav so predvolilne ankete napovedovale prednost levosredinski koaliciji Restart pod vodstvom Socialdemokratske stranke (SDP), pa jim očitno ni uspelo resetirati volilnega telesa, saj so volitve izgubili kar za 25 mandatov. Najverjetnejšo prihodnjo koalicijo gre iskati med HDZ in desnim Domovinskim gibanjem Miroslava Škora.

Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.

Fenomen Plenković

Tvegana politična igra aktualnega premierja Andreja Plenkovića se je izkazala za zadetek v polno. Kljub trdni večini, je stranka HDZ povlekla dokaj nevsakdanjo potezo ter se podala na volitve pol leta pred koncem mandata. Računali so namreč, da je uspešen boj proti koronavirusu utrdil zaupanje v vladajoče politike. To zaupanje bi sicer lahko omajal drugi val epidemije, ki trenutno »pustoši« po Balkanu, a si je hrvaška politika v preteklih dveh tednih na vso moč prizadevala, da bi dajala vtis, da ima stvari pod kontrolo. Zlobni jeziki bi trdili, da so poleg nezavidljive gospodarske situacije, tu vlogo odigrale ravno volitve. Neodvisnega opazovalca bi morali skrbeti vsaj dve stvari: eno je izredno majhno število testiranj, drugo pa spoznanje, da se vsa žarišča koronavirusa na Hrvaškem nahajajo v notranjosti države in ne ob obali.

Plenkoviću je v nogometnem žargonu uspel »hat-trick«: konsolidiral je stranko, se znebil motečih elementov, hkrati pa se ni odpovedal obstoječim glasovom na desnici, ki bi lahko šli v nič.

Drugo, bolj pomembno zmago, pa je Plenković dosegel znotraj obstoječega volilnega telesa. Ob prevzemu stranke se je s proevropsko držo odpovedal trdemu desnemu krilu HDZ-ja, ki je svoje zavetje našlo v Domovinskemu gibanju Miroslava Škora. Taisto volilno telo mu bo namreč omogočilo sestavo nove koalicije, a s pomembno razliko, saj se je močno spremenila perspektiva. HDZ se je v političnem spektru pozicionirala v (desno) sredino, hkrati pa je radikalnejšo pozicijo zavzel Škoro. S tem je Plenkoviću v nogometnem žargonu uspel »hat-trick«: konsolidiral je stranko, se znebil motečih elementov, hkrati pa se ni odpovedal obstoječim glasovom na desnici, ki bi lahko šli v nič. Pomena te zunanje podobe se Plenković, ki je vajen Bruslja, zelo dobro zaveda. Na primer, še Tanja Fajon bo po novem stranko HDZ težko označila za radikalno desnico na Hrvaškem.

Nekatere vzporednice lahko vlečemo s slovenskim političnim prostorom, saj bi si takšnega položaja desno od sredine verjetno želela tudi vladajoča SDS, a se dosedanji poskusi s strankama Dom in SLS še niso posrečili.

Koalicija HDZ – Domovinsko gibanje

Pri sestavi najverjetnejše koalicije med HDZ in Domovinskim gibanjem verjetno ne bo šlo brez zapletov. Čeprav je bil Miroslav Škoro v preteklosti član HDZ, si je na predsedniških volitvah izgradil močna pogajalska izhodišča. Spomnimo; ker je odrekel podporo kandidatki HDZ-ja Kolindi Grabar-Kitarović, ta ni bila ponovno izvoljena za predsednico. Če bo želel postati predsednik vlade, bo moral Plenković sprejeti marsikatero Škorovo populistično obljubo. Ta je sicer v maniri nekaterih populističnih gibanj v Italiji dokaj nezanimivo volilno kampanjo razburkal z izjavo, da bi se morale ženske, ki so zanosile med posilstvom, o morebitnem splavu posvetovati s svojo družino.

Predvsem pa časa za sestavo nove koalicije ne bo veliko. Hrvaško čaka poleg boja z drugim valom epidemije tudi katastrofalna ekonomska situacija. Delež turizma predstavlja po ocenah med 20-25 odstotkov BDP. Če ne bodo vsaj delno rešili turistične sezone, bodo imeli že s pripravo naslednjega proračuna ogromne težave. Upam, da tega ne bodo počeli na škodo zdravja morebitnih turistov.

Obeti za Slovenijo

V odnosih med Slovenijo in Hrvaško ni pričakovati večjih sprememb. Morda bomo priča otoplitvi v odnosih zaradi dobrega odnosa Janša – Plenković in boljši komunikaciji med državama, ki jo lahko opazujemo v zadnjem času. A vendarle se je treba zavedati, da bo morala vsaka stran braniti svoje interese. Hrvaška zunanja politika je bila do odprtih vprašanj s Slovenijo vedno koherentna, najsi je bila na oblasti desna HDZ ali leva SDP. Prvo priložnost za krepitev pozicije v odnosu do Hrvaške je Slovenija z drugim valom epidemije že dobila. Če bomo z našimi turisti reševali njihovo turistično sezono, bi pričakovali, da nam bodo prišli naproti pri kakem drugem vprašanju.

Doniraj

23 KOMENTARJI

  1. Ne racunaj na fer igro! Pri Hrvatu nikoli! Hrvati ne poznajo nikogar. Zal, hudicevo zal r9 vem iz lastne izkusnje. Hrvat te bo nateg…, kjerkoli in kadarkoli se mu pokaze prilika.

  2. Ni potrebe, da bi se Janša učil od Plenkoviča. Slovenci se moramo učiti od Hrvatov.
    Hrvatski narod je pameten in ve, kdo utegne biti zlo. V Sloveniji tega ne vemo in smo kar za kolesarje.
    Takšnih infantilnosti ni nikjer v Evropi.
    Za to pa ni kriv Janša.

    • Res bi morali Slovenci doumeti, da domoljubje je KORISTNO za vso DRŽAVO. To Hrvatje vedo, zato ne volijo skrajne Levice.

      Levica je preveč “multi kulti”. Pravzaprav, tam kjer vrsto let vlada Levica, se sesuva gospodarstvo in (samo poglejmo naše Ustajnike in Kolesarje) KULTURA.
      Brez prave kulture, kot so jo že poznali naši predniki, se država sesuje in posledično še gospodarstvo in DEMOKRACIJA.
      To Hrvatje vedo, zato pa so volili Desnico.

      Slovenci bi morali Hrvatom slediti in jih posnemati, sicer bomo imeli KAOS, ki ga predstavljajo “Petkovi kolesarji”. Samo pomislite kaj bi bilo, če bi taki zavladali?

    • APMMB2. Je pa ravno Janša tisti, ki je po mojem mnenju edini sposoben zapreti odprta vprašanja s Hrvaško, še zlasti ob naravnost idealnem dejstvu, da oblasti na Hrvaškem niso prevzeli levičarji, temveč nam sorodna in prijateljska opcija. Samo bedak tega ne vidi.

  3. Lepo napisano. HDZ se je v zadnjih nekaj letih premaknila nekoliko proti sredini, s tem pa (kot kaže) brez resne škode ostala brez najradikalnejših podpornikov stranke. Ta poteza je kvečjemu koristila stranki in njenemu imidžu. Nasprotno se SDS v zadnjih letih premika stran od sredine, proti desni.
    Sicer pa se lahko SDS od HDZ nauči še kaj drugega: HDZ za razliko od SDS ni stranka enega predsednika. Pred prejšnjimi volitvami (po zgolj enoletni vladavini Oreškovića, ki se mu je vlada, v kateri je bila HDZ največja stranka, neslavno sesula) so tako z mesta predsednika odstavili bivšega Udbovca Karamarka, takrat obremenjenega z afero INA, in ustoličili takratnega evropskega poslanca Plenkovića. Nadaljevanje poznamo.

    • Nasprotno od vas nimam občutka, da se SDS premika proti desni. Predsednik pa je stvar stranke same in njenega članstva. Ne vem zakaj bi se SDS kar tako odrekla enemu najbolj prekaljenih in sposobnih politikov na čelu stranke, dokler je ta še voljan voditi strankarske zadeve. Čemu? Sicer pa SDS, če še niste opazili, počasi izpostavlja mlado generacijo in jo politično kali, da bo generacijski prehod pri vodenju stranke lažji. Le zakaj bi to počeli drugače in stranko sesuli za nekaj let, preden bi se znova konsolidirala, če pa jim tega ni treba?

    • Točno tako. Pa še Plenković za tesnejše sodelavce izbira povečini razumne in izobražene ljudi. Janša pa se obkroža z infantilnimi bedački, ki so študij zaključili na FDV.

      • Se povsem strinjam z vašim mnenjem, ker je v SDS najbolj cenjena zvestoba stranki , ne bodo še leta mogli sestaviti vlade tako zlahka kot Plenkovič, ker so njihovi odstotki že na nekaj zaporednih volitvah približno enaki. Upam da se katera druga od strank desno od sredine uspe bolj uveljaviti, ker SDS s politiko zvestih kadrov prepriča vedno znova ene in iste volivce, te ki so že prepričani. Morda pa komu drugemu končno uspe preboj proti sredini, čeprav nikomur trenutno ne kaže, da bo izboljšal zadnji rezultat. Se bojim, da se nam žal znova zna zgoditi, da uspe novi stari obraz, naivni smo dovolj.

  4. Razlika med Hrvaško in Slovenijo je, med drugim, tudi v tem, da so v samostojni RH le dva mandata vladali ideološki in politični dediči totalitarne KPJ, se pravi leva koalicije pod komando SDP (Z Račanom in Milanovićem), medtem ko je ves preostali čas vladala demokratična desno-sredinska koalicija pod vodstvom Tuđmanovega demokratičnega osvobodilnega gibanja in stranke HDZ.
    Pri nas smo imeli po osamosvojitvi doslej, ravno nasprotno, le mandat in pol na oblasti desno-sredinsko oz. nelevičarsko oblast. In ko je v tretje na čelu vlade največja parlamentarna stranka SDS, so dobesedno in v prenesenem pomenu “na nogah in biciklih” tako rekoč vsi legalni in nelegalni nasprotniki ter zadrti sovražniki legalne in legitimne vlade, vladajoče parlamentarne koalicije, veljavnega ustavnega reda, pluralne politične demokracije, univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin in pravice do javne besede.
    Državna HRT se v demokratični in pluralni medijski praksi ni nikoli tako neprofesionalno, aktivistično in tendenciozno izključevalno postavila na eno politično/ideološko stran, kot se že tako rekoč samoumevno postavlja pri nas državna RTVS, ki že dolgo ni več neodvisen in neopredeljen ter distanciran “medij” političnih bojev in spopadov, ampak je aktivni vojščak in celo ponosni protagonist/antagonist na eni od nasprotujočih si političnih in interesnih “vojskujočih se” strani.
    Nasprotno od RTVS deluje HRT: tudi na področju proizvodnje igranih in dokumentarnih programov hrvaška državna HRT aktivno, demokratično in domoljubno prispeva v prid čim bolj objektivnega preučevanja in raziskovanja ter educiranja o medvojni in povojni polpreteklosti, prispeva k demitologizaciji in desakralizaciji NOB, državljanske vojne, revolucije in Pavelićeve NDH in k analitičnim dokumentiranim predstavitvam povojnega terorja Partije, Udbe in SDV ter k dokumentarno-igranim predstavitvam ključnih dogodkov in nosilcev procesa osamosvajanja in osvobajanja v okviru nastajanja demokratičnega osvobodilnega gibanja in stranke HDZ.
    Zagotovo pa utegne biti za Hrvaško in njeno prebivalstvo najbolj dolgoročno koristna tesna politična povezanost in opazen vpliv vladajoče HDZ ter premiera Plenkovića osebno na politične vrhove Evropske ljudske stranke ter posredno na ključne organe oblasti v EU. Svoj vpliv so Hrvati otipljivo dokazali z zasedbo nekaterih vplivnih položajev v Evropski komisiji in Svetu Evrope, od katerih bo najbrž precej odvisna tudi za njih ugodna srednjeročna delitev evropskega proračuna.
    Slovenija je ogromno priložnosti za vplivanje v legalnih in legitimnih organih EU zamudila v obdobjih evropsko in mednarodno brezbrižne Cerarjeve in Šarčeve vlade ter diplomatsko nekompetentnega Erjavčevega in Cerarjevega zunanjega ministrstva, ko smo postali “otok” eksotične samozadostnosti in politične cagavosti v skupnosti EU.

    • Dobro ste pokomentirali, kjer ste jasno nakazali v čem se Hrvaška razlikuje od Slovenije.

      Prvič je to, da imajo na HRVAŠKEM NACIONALKO v pravem pomenu besede.
      Pri nas pa je RTV še vedno v rokah komunistov, oziroma njihovih naslednikjov.
      Propaganda naše RTV marsikaj zamegli in pri poročanju “obrne stvari na glavo”.
      Lahko trdimo, da naša RTV koruptivno poroča in agitira le za LEVICO.
      Desnico – pa RTV Ljubljana blati z “vsemi topovi”.
      Enostavno Slovenija nima NACIONALKE, ampak ugrabljeno RTV z “roko Levice”.

      Drugič – pa je res, da so 3 PREJŠNJE vlade naredili veliko katastrofalnih napak, ki so nas drago stale – Tudi Piranski zaliv in marsikateri pomembni položaj v EU.
      Potem še plačilo ARBITRAŽNEGA sodišča, izgubo sredstev iz EU skladov….

  5. Super. Zelo zadovoljna. Verjamem, da bosta Janša in enković skupna odprta vprašanja med državama reševala trezno, modro, strpno in v prijateljskem ozračju, kot se za prijateljski državi in članici iste evropske stranke spodobi. Dovolj je bilo levičarskega sranja in nabijanja sovražnosti med narodoma. Zame je dejstvo, da sta tako podobni in sorodni stranki na oblasti v obeh državah naravnost navdušujoče. Škoro bo sicel znal tu in tam mešati štrene, Janši pa Hrvatom sovražna levica, načeloma pa menim, da je obmejno vprašanje že bilo tema nekih neformalnih, a morda tudi poglobljenih pogovorov in iskanja rešitev znotraj EPPja že v času Junckerja. Samo zaključiti je še treba.

  6. Janša je kar dober učenec. Glede na razmere v katerih vlada, odličnjak. Ko bi ne imel več težav z nacionalko kot z virusom, bi naša Slovenija prosperirala. Malo bolj proti sredini ali na rob desne ne bi smelo igrati nobene vloge. Zdaj je čas, ko se moramo zavedati, da desnica državo rešuje, levica ji pa katastrofalno škoduje. Take vlade kot jo imamo sedaj, že od osamosvojitve nismo imeli. Ti ljudje res delajo in nekateri ljudje, doslej neverni Tomaži to s pregledujejo. Hvala Bogu! Naj se vremena Kranjcem enkrat le zjasnijo!! Ko bi le še naša mladina, ki se mi, indoktrinirna, smili, zmogla v svojih vrstah pognati kali človeške in domoljubne odgovornosti in poslala v politiko ljudi, močne osebnosti, ne moderndoferjev, šarcev in podobnih lutkarjev. Ali ni od marca meseca dober občutek v deželi, ker vemo, da je kapitan moder in vsi podoficirji trezni!?

  7. Ula, ravnokar imam večerno branje Domovine. Ta hip sem hotela napisati: Bravo, Ula! Prehiteli ste me. Vidim, da zelo sorodno razmišljava. Moji otroci pravijo, da se zaman razsipam na Domovini. Meni pa je lepo pri duši, ko slišim besede somišljenikov, ki me potrjujejo, da v viharju nisem sama. Resnično ljubim svojo domovino in mi ni vseeno. V soseščini opazujem ljudi, ki so jim materialne vrednote največ v življenju. Imajo urejena bivališča in zelo drage avtomobile. Zastava v juniju ni visela nikjer, le pri enih, ki so “bogaboječi” in jo obesijo tudi za OF. Resnično spokojno živim odkar imamo to vlado. Tudi ministra za gospodarstvo izjemno cenim. Možu njemu na čast pečem kruh Zdravko (s semeni!) in ko po kosilu upokojenca leževa k počitku za pol ure, rečeva, da se greva Počivavška. Lp Sh

    • Ha ha, kako simpatično ste tole zapisali, Shalotka! Pa saj nas veliko razmišlja podobno in umirjeno, čas na forumih pa po mojem mnenju nikakor ni izgubljeni čas, naj se ve, da državljani razmišljamo drugače od večinsko zapovedanega. Osebno mi vselej zaigra srce, ko iz zapisov vidim, koliko ljudem je mar za domovino, kako srčno želimo, da bi prosperirala. Resnično lepo. Lepo je zadišal tudi Zdravko, naj vama s soprogom tekne! In hvala za prijaznost ter vaše zapise, z užitkom jih prebiram🌹

  8. Slosvet! Prosim, ne pavšalnih obsodb zoper katerokoli narodnost! Tudi Slovencev, ki te znajo nate….. je žal veliko. Učimo se od drugih in posnemajmo jih v trajnih vrednotah! Trudimo se, da bomo tudi mi lahko v čem zgled! Glede domoljubja smo prešibki. Žal levičarska usmerjenost na to ne da nič! Zopet izkušnja iz moje šole, kjer je bil velik upor znotraj kolektiva, če sem na proslavah ” težila” s slovensko narodno pesmijo. Tale socializem je res oskrunil naše umevanje naroda! Seveda imajo za stanje v šolstvu vso odgovornost levaki ( točneje SD). Poglejte kulturo naših Argentincev! Ganljivo in vse hvale vredno!

  9. Sveta preproščina!

    Janša se naj uči od Plenkovića!?

    Mar res nikomur ne pride na misel, da si se morali Slovenci učiti od Hrvatov?

    Hrvat je najprej Hrvat in katolik ter domoljub, potem je šele tudi politično bitje.

    Da ne govorim o tem, da na Hrvaškem nmajo tako morbidne in radikalne komunistične levice, ki ne kvari naroda tako kot Slovence, in ne medijev, ki so v sramoto tako imenvani četrti veji oblasti.

    Vsekakor drži, kar je rekel eden od komentatorjev, da levica Janšo sovraži zaradi uspešnosti, ostalo desnico, kolikor jo je, pa iz enakega razjeda ljubosumje..

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime