Hrvaška ima morda zasoljene cene, a slovenski turizem je še dražji

Uredništvo
10
Vir foto: pixabay

“Hrvaška vse dražja in letos z manj turisti”, “Apartmaji na hrvaški obali vsako leto dražji”, “Zakaj turisti na Hrvaško pridejo prvič, zadnjič in nikoli več: cene, od katerih se zvrti.”

To je zgolj nekaj naslovov v slovenskih medijih, kjer pišejo o veliki draginji hrvaškega turizma, ki se naj bi v letošnji sezoni našim južnim sosedom vrnila kot bumerang – z 20 odstotnim upadom gostov. 

Zgražanja nad cenami v hrvaških letoviščih se pojavljajo tudi na družabnih omrežjih, kjer razočarani in ogorčeni gostje objavljajo račune zapitkov v obmorskih barih in restavracijah.

A že hitra primerjava cen apartmajev, kampov, hotelov ter tudi gostinskih storitev kaže, da je primerljiva turistična ponudba v Sloveniji še približno za četrtino višja kot na Hrvaškem.

Slovenija si pač želi postati zelena butična destinacija za 5-zvezdična doživetja, a strokovnjaki opozarjajo, da predvsem pri infrastrukturi tega ne dosegamo.    

Na vrhuncu turistične sezone so na Hrvaškem dočakali 20 odstotkov manj turistov v primerjavi z letom prej, piše Večernji list. Najslabše naj bi šlo tistim, ki oddajajo apartmaje, tudi kampom, bolje pa hotelom.

Slabši obisk hrvaške obale naj bi bil posledica ponovnega splošnega dviga cen, ki se v naši južni sosedi pred poletno sezono dogaja praktično vsako leto. Po raziskavi portala Njuškalo je tako povprečna oglaševana cena dnevnega najema apartmaja na Hrvaškem letos 67 evrov oz. približno štiri evre več kot lani. Najvišje cene so v srednji Dalmaciji (79 €, 6 več kot lani), Istri (72 €, 3 več kot lani) in na Kvarnerju (71 €, 1 več kot lani). Apartmaji naj bi bili tako, glede na lani, dražji od 2 do 8 odstotkov.

Zanimivo je, da na Hrvaškem nič kaj ugodnejše od apartmajske ponudbe ni kampiranje. Po pisanju spletne strani Avtokampi.si je v povprečju cena družinskega kampiranja na parcelah z elektriko v Istri 54.50 € (lani je bila ta cena 53.90 €). So se pa precej bolj podražile najboljše parcele ob morju, kjer je povprečna cena kampiranja 68.30 €, kar je za 5.4 % več kot lani.

Podobno naj bi bilo tudi s cenami gostinskih storitev. Po pisanju spletne strani Blusun hotels naj bi sicer povprečne cene bile še kolikor toliko zmerne. Recimo cena pice se v manjših turističnih krajih na Jadranu giblje med 40 in 50 HRK, oziroma med 6 in 7 evri, kakršna je tudi v Zagrebu. V bolj priljubljenih turističnih krajih pa boste za pico odšteli med 50 in 70 HRK (med 7 in 9 evri). “Kar je več od tega, velja za večja turistična središča ali dražje restavracije,” še pišejo na portalu.

Za glavno jed s prilogo pa boste v klasičnih restavracijah na Jadranu plačali približno 110 HRK (15 €).

Že že, kaj pa slovenske cene?

Zgoraj posnetek zaslona prostih apartmajev za 4 v tretjem tednu avgusta v okolici Splita in spodaj v okolici Kopra (klik za povečavo)

Cene dopustovanja na Hrvaškem so morda res iz leta v leto bolj zasoljene. A že hitra primerjava s cenami apartmajev v slovenskih obmorskih krajih, pa tudi na celini pokaže, da so cene apartmajskih prenočitev pri nas tudi do tretjino višje.

V desni grafiki primerjamo zemljevida s cenami prostih apartmajev za 4 osebe v okolici Splita in okolici Kopra v tretjem avgustovskem tednu.

Povprečna cenovna razlika v ponudbi je iz posnetka zaslonov spletnega posrednika Airbnb več kot očitna. Kot lahko razberemo, boste obmorski apartma za 4 osebe v okolici Splita v drugem delu avgusta dobili za od 50 pa do 98 evrov na noč. Primerljiv apartma v istem terminu pa boste na slovenski obali težko dobili pod 100 evri.

 

Podobno razmerje je tudi pri preverjanju hotelske ponudbe. Na posredniku Booking.com smo primerjali ceno tridnevnega dopustovanja štiričlanske družine v hotelu s štirimi zvezdicami v Vodicah pri Šibeniku in v Piranu.

Po trenutni ponudbi boste za paket z zajtrkom v hotelu Olypmipa v Šibeniku v zadnjem delu avgusta odšteli 876 €. V primerljivem (a nekoliko bolje ocenjenem) hotelu Piran pa 1046 €, oziroma 18 odstotkov več. Seveda pa je potrebno dodati, da se ob pestri ponudbi prostih nastanitev najdejo tudi izjeme, ki od hotela do hotela ponujajo tudi ugodnejše ponudbe, ne glede na državo, oziroma širšo lokacijo.

Primerjava posnetkov strani Booking.com – primerljivi ponudbi hotela Piran in hotela v Vodicah pri Šibeniku (klik za povečavo)

Ekscesne cene

Seveda pa v središču elitnih turističnih destinacij na Hrvaškem in Sloveniji pogosto naletimo na ekscesne cene predvsem gostinske ponudbe.

Po pisanju Slobodne Dalmacije naj bi tako v starem mestnem jedru Splita za manjšo pico odšteli 90 kun (12,4 €), v nekem “kafiču” na Hvaru za stekleničko kokakole 44 kun (dobrih 6 evrov). Neka restavracija na istem otoku pa naj bi po pisanju hrvaške novinarke Vesne Kljajić na Facebooku za zajtrk zaračunavala od 110 kun (14,7 €) do 180 kun (24,05 €), če ste si ravno zaželeli jajca po benediktinsko (fotka desno).

Popust za “naše” – klik za povečavo (vir foto: Facebook)

 

Neki drugi turist se je na spletu pritožil, da je za ne ravno obložen krožnik s pohanimi lignji in pomfrijem odštel 93 kun (oziroma 13 evrov). Spet drugi pa je z objavo računa z obmorskega mesta Ploče opozoril, da Hrvati “svojim” v “konobah” vendarle zaračunavajo ceneje kot turistom. Kot je razvidno iz računa, je bil namreč sam deležen 30 odstotnega popusta. Očitno so ga kot Slovenca prišteli k “svojim”, ali pa so ga imeli za domačina.

 

 

A če menite, da je v slovenskih mondenih krajih kaj bistveno drugače, se močno motite. Neki twiteraš je tako z uporabniki tega družabnega omrežja delil račun zapitka v restavraciji ob Blejskem jezeru.

Za malo pivo je plačal 5,5 €, za kavo Illy 3,9 € in za kepico sladoleda 5,5 €. Ekonomist dr. Matej Lahovnik je sicer opozoril, da je glede na lokacijo cena “prava”.

10 KOMENTARJI

  1. Kjer so horeli prestižne ponudbe z ruskumi gosti, tja poglejte… S kakovostjo, višjimi cenami in manj gosti se odpravi kakovosti in naravi škodljiva gneča (ta zahteva več personala – to so stroški) in bistveno poveča zaslužek. Seveda pa mora višanje cen temeljiti na istočasnem dvigu kakovosti infrastrukture in vse druge ponudbe, sicer se konkurenčnost zmanjša in začne zanimanje upadati. Zto ni čudno, če imajo hoteli s prestižno ponudbo povpraševanja vse več! Za dobro kadrovsko kvaliteto pa morajo biti tudi konkurenčne plače! To pa je mogoče doseči le tam, kjer je celoletni turizem.

  2. Nejasen mi je napredek državic nastalih na območju nekdanje SFRJ. Ljudje s povprečno in podpovrečno plačo se obravnavajo kot smeti, kot neboditreba, ki onesnažujejo naravo in motijo turiste višjega cenovnega razreda. Nek novodobni apartheid, samo vlogo črncev igramo kar povprečni državljani teh novih državic.

  3. V bistvu kako zajeziti naval turistov – tako ga zasoliš cene. Slovenija je glede na število turistov že v zgornjem limitu – torej ostane samo višja kvaliteta in posledično višanje cene

  4. Bled sem obiskala lansko leto. Poleg visokih cen, je zanj značilno “izguba slovenske duše”.
    Prevladovali so ANGLEŠKO govoreči turisti, med njimi veliko muslimanov – z več ženami v DOLGIH oblekah, rutami in mnogo tudi s popolnoma zakritimi obrazi – tudi v hotelu in na pletnah po jezeru.

    Konceri na prostem je bil samo – z Angleško-črnsko glasbo in njenimi izvajalci.
    V preteklih letih je bilo veliko SLOVENSKE – narodno zabavne glasbe ter italijanske in nemške VEDNOZELENE melodije. Za razliko od drugih let, pa ni bilo skoraj nič Italijanov in Nemcev. Verjetno so se Italijani in Nemci raje odpravili na Hrvaško.
    Te turiste so na Bledu nadomestili petični turisti, iz bogatih ARABSKIH držav.

  5. Naša državica je v marsikaterem pogledu izjemna.
    (Ne mislim politično,ker tu je “topšit”)
    Mislim predvsem na naravne danosti,izjemno paleto barv in geografskih raznolikosti na tako majcenem koščku Evrope.
    In meni najlepšo reko na svetu, Sočo.

    Seveda pa se večina tega ne ceni kot biser,kot nekaj kar ti vzame sapo,kot nekaj kar je “samo naše” in zato moramo to ceniti,biti “ponosni”.
    Premalo smo zavedni tudi na tem področju,kot omenjaš tudi Krașevka.
    Kugy,pa bi znal povedati tudi ,da so nas na izjemne lepote in unikatnosti naših krajev morali opozarjati tudi tujci,ki so se zaljubili v naše gore ,reke in rastline,recimo dr.Julius Kugy.
    Ko smo bili pod AO,so se začeli graditi prvi hoteli za goste,torej začetek turizma. Danes bi rekli,takega,za petičneže,ki želijo nekaj več.
    Danosti je zares veliko,da se delati na unikatnosti,ki je sama po sebi kvaliteta,a žal(ali predvsem zaradi še stare miselnosti,ki ne vsebuje zavedanja te posebnosti),so na marsikaterem delu turizma svoje”posle”prevzeli ljudje(tuji mafjozoti),ki vidijo zgolj cifre,denar na hitro pobran.
    Temu vzporedno pa sledi slabša kvaliteta ,vnos tujih ponudb več kot domačih(od muzike do hrane,suvenir)
    Tako je zrcalna slika zavožene politike tudi v turizmu.
    Spominjam se ,ko sem bila otrok ,so recimo v vseh turist.krajih po Sloveniji imeli “monopol”nad suvenirji(torej spominek na neko deželico,kraji)vedno in zgolj srbski,(kako bi jih sploh naslovila ne vem??) “suvenirkoti”.
    Prodajali so vedno enake artikle:lesene osle,pa razne lesene figurice srbskih motivov,prte ,usnjene opanke(te sem si celo enkrat kupila),štrikane copate….
    Zanimivo,da se razen Ribničana,ki se je tu pa tam tudi pojavil,ni tega “spominčkastega dela”,ni videlo drugih “naših”.Načrtno?
    Kako pripeljati goste v kraj,pa ostaja vedno večji izziv ,saj so ljudje pogruntali,da se da od tega dokaj normalno živeti,a sezona traja največ štiri mesece,torej premalo za preživetje.
    Miran klančar na začetku prav pove,da je “rešitev”celoletni turizem.
    Vsaj kjer so naravne danosti je to možno,a izvajanje določenih projektov,velikokrat terja pravo vojno z birikracijo,ki pri nas zatre že v kali marsikatetega sposobnega podjetnika.

    Heh,sem pa včeraj videla na Reporterju,kako bo v zgornjesoško dolino,ki si je ravno malo opomogla od dveh hudih potresih,zopet udaril nov potres,katerega je ,bo???priklical sam Uroš Bukovec iz Semiča.
    Zaradi metalskega festivala v Tolminu ,kateri že nekaj let v kraj privabi kar dosti ljudi z celega sveta.
    Po Uroševo so to satanisti,ki častijo zlo in nasprotujejo Jezusu…
    Zelo ozko gledano,bi mu kdo celo pritrdil,čeprav tudi meni osebno vsi ti simboli na njihovih oblekah in tatujih obračajo želodec,a zaradi tega priklicati nesrečo nad kraj ,je psihopatsko.
    Fant pa tudi ni preveč dober poznavalec teh krajev,saj kliče potres na Bovec(ki je res dobro nastradal zaradi geotektonskih plošč),festival,pa je ddaljen skoraj 40km.
    Upam,da se kak turist namenjen v tiste kraje,posebej občudovat prelepo reko Sočo,ne bo prestrašil te grožnje.
    Fant pa rabi pomoč,tako kot njegov čudodelni učitelj.

  6. mala slovenka ob 10,38
    Lepo povedano.

    Res bi rabili SLOVENSKE SPOMINKE, pa tipične slovenske JEDI in seveda slovensko GLASBO in PLESI. Prav to se mi je zdelo, da se je na žalost v zadnjih 5 letih izgubilo. Vse to je Bled in Ljubljana pred leti imela. Še PROSLAVE so postale bedne in multikulturne, brez slovenske DUŠE. Kam je vse to šlo?

    Turistom je navadno všeč, da spoznajo značilnosti posamezne države – naravno lepoto, hrano in kulturo, s slovensko pesmijo.

    Normalno je da naj bi vsak predstavil predvsem lepote svoje države in KULTURE. Toda, vse pore gospodarstva in kulture, so odsev VLADAJOČIH, ki se dejansko ne “priklonijo s svojim SLOVENSKIM klobukom”.

  7. Slovenski turistični delavci bi se morali vprašati KAJ je tisto kar Slovenijo loči od drugih? Gneča, visoke cene in glasba (dan na Bledu), ki jo izvajajo neke tuje skupine, po večini temnopolti – to lahko vidiš v Comu, Gardi itd.

    Mogoče pa bi si turisti zapomnili “Gneča, visoke cene in Avsenike?

    Kot je pred leti na TV Slo rekel neki Hrvat, ki je smučal po Krvavcu ko so ga spraševali o vtisih “zdi se mi, da sem v Dalmaciji…skoz vrtijo Severino in Stavrosa, v Slovenijo sem prišel, prav zato, da ne bi poslušal hrvaške glasbe” .

    Resno, a mislite, da si turisti želijo, da jih glasba zasleduje. Meni osebno je hrvaška glasba všeč, ko sem na Hrvaškem, na slovenskih radijih je slišat ne morem, jo dojamem kot posilstvo slovenskih poslušalcev.

  8. Marcel ob 11,47
    Popolnoma enako razmišljam kot vi.

    Na Hrvaškem mi njihova glasba prija. Medtem ko je na našem radiju, na raznih vaških praznikihv središču Ljubljane, ter v Portorožu, skoraj moteča.

    Ko so turisti pri nas, jim je res po godu, da deželo spoznajo v SLIKI, BESEDI in GLASBI.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime