Preganjanje in napadi na homoseksualce s strani muslimanov, pa naj gre za posamezne incidente ali pa sistematično preganjanje s strani države, redko doseže prve strani novic. Morda zato, ker se mediji bojijo, da bi izpadli protiislamsko razpoloženi ali pa, da bi užalili v zahodnih državah živeče muslimane.
Vendar je dejstvo, da se šeriatsko pravo, ki ima svoj izvor tako v Koranu kot v Mohamedovih Sunah, delno ali v celoti uporablja v precejšnjem delu islamskih držav. Kako se v teh državah godi homoseksualcem je odvisno od lokalne pravne šole, tradicije ter z njimi povezanih interpretacij samih zakonov.
Kljub razlikam so si vse pravne šole enotne v tem, da so homoseksualna dejanja kazniva. Tako danes v večini islamskega sveta homoseksualnost tako z družbenega kot tudi s pravnega stališča, če že ne velja za kaznivo, je vsekakor nesprejemljivo.
Države, kjer je za homoseksualna dejanja predpisana smrtna kazen: Afganistan, Brunej, Iran, Mavretanija, Nigerija, Saudova Arabija, Sudan in Jemen.
Države, v katerih le-ta niso legalna: med drugimi sem spadajo Somalija, Malezija, Kuvajt (legalni odnosi med ženskami, med moškimi ne).
Legalna so v 20 državah z muslimansko večinskim prebivalstvom: Albanija, Azerbajdžan, Bahrajn, BiH, Burkina Faso, Čad, Džibuti, Gvineja Bissau, Libanon, Irak, Jordanija, Kazahstan, Kosovo, Kirgizistan, Mali, Niger, Palestina, Tadžikistan, Turčija ter večina Indonezije ter severni del Cipra.
Iran: Mrtvi se ne ukvarjajo s porokami
V Iranu, kjer so vsa homoseksualna dejanja prepovedana, istospolno usmerjeni živijo v nenehnem strahu pred razkritjem, ki bi jim prineslo preganjanje, sramotenje in izredno visoke kazni.
V primeru, da jih ujamejo pri dejanju samem, je kazen 99 udarcev z bičem in leto dni zapora, a to le v primeru, da sodniku pokažejo kesanje in da je le-ta prizanesljiv. V nasprotnem primeru je smrtna kazen nekaj običajnega.
Organizacije ocenjujejo, da je bilo tako od leta 1979 do danes v Iranu zaradi svoje usmerjenosti usmrčenih med štiri in šest tisoč gejev in lezbijk.
Turčija: S pravnega stališča legalno, ne popolnoma svobodno.
V Turčiji, v nasprotju z drugimi islamskimi državimi, biti homoseksualec ni proti nobenemu zakonu. Vendar ti ne uživajo enakih pravic: istospolne zveze niso priznane, ne smejo delati v vojski, določene omejitve pa veljajo tudi glede javnega izražanja naklonjenosti. Vendar je po drugi strani ravno Turčija ena izmed držav, v kateri se je celo razpravljalo o legalizaciji poroke dveh partnerjev enakega spola.
Zadnjih trinajst let tako v Istanbulu poteka parada ponosa, ki pa se je letos končala v spopadih med zbranim ljudstvom ter policijo na glavnem trgu Taksim. Policija je zbrane podpornike LGBT gibanja kruto razgnala s solzivcem, plastičnimi naboji ter vodnimi topovi. Uradno pojasnilo je bilo, da je bila parada v zadnjem trenutku prepovedana, saj se je dogajala v času ramadana.
Mis Sokak’a polis saldırısı pic.twitter.com/oPqcyCRRl9
— Funda Eryiğit (@fundaeryigit) June 28, 2015
Ne samo, da homoseksualcem ni naklonjena trenutna politika, temveč jim je, zlasti zunaj velikih mest, nenaklonjena tudi družba, tako da pogosto poročajo o diskriminaciji in o napadih.
