Homoseksualnost pri starodavnih ljudstvih: prisotna, a pojmovana povsem drugače kot danes

Uredništvo
2

Težko je natančno ugotoviti, kdaj je homoseksualnost prišla med spolne prakse. Vemo pa, da je bila že pred Kristusom razširjena med različnimi ljudstvi in plemeni. 

O spolnosti prvobitnih plemenskih ljudstev vemo bolj malo. Antropologa Barry in Bonnie Hewlett z univerze v Vancouvru sta želela raziskati njihove spolne navade. Več let sta bila v stiku z ljudstvi podsaharske Afrike.

Za primer sta vzela ljudstvi Aka in Ngadu, ki se še vedno ukvarjata pretežno z lovom. V svoji študiji ugotavljata, da koncepta homoseksualnosti sploh ne poznajo oz. imajo velike težave z razumevanjem pojma, posledično zanj niti nimajo izraza. Kljub vsemu opozarjata, da izsledkov študije ne moremo posploševati za vsa prvobitna ljudstva. Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo zelo pogoste spolne odnose, tudi večkrat v eni noči. O tem podrobneje piše Štefan Kržišnik.

Stari Egipt – visoka uradnika dvojčka in (ali) homoseksualca?

Najbolj znan primer morebitne homoseksualnosti v starem Egiptu sega v čas 5. dinastije faraonov (2494-2345 pred Kristusom). Niankhkhum_and_Khnumhotep

Visoka uradnika Nyankhkhnum in Khnumhotep sta imela vsak svojo družino in otroke. Družini sta pokopani v isti
grobnici, visoka uradnika pa sta naslikana tako, da se z nosom dotikata eden drugega. Ker v starem Egiptu takšno dotikanje običajno predstavlja poljub, je upodobitev podlaga za številne špekulacije.

Nekateri egiptologi si razlagajo, da je bila homoseksualnost v Egiptu prisotna med poročenimi moškimi, drugi so mnenja, da sta bila visoka uradnika upodobljena in pokopana skupaj, ker naj bi bila dvojčka.

Kelti kljub lepim ženskam raje spali z moškimi

O keltskih pogledih na delitev med spoloma je malo zanesljivih virov in arheoloških najdb. Po mnenju Aristotla so imele pri večini “bojevitih narodov” ženske velik vpliv, pri Keltih, kar je zelo nenavadno, pa so moški odkrito dajali prednost moškim ljubimcem. Grški retorik Atenej v svoji knjigi Deipnosofistai pravi, da so bile “keltske ženske lepe, vendar so moški raje spali skupaj“.

Domneva se, da je bila homoseksualnost med Kelti precej razširjena, nič drugače ni bilo med nomadi iz ruskih step. Tudi na Kitajskem so našli dokaze o ljubimcih, ki naj bi jih imeli kitajski vladarji že okrog 1600 let pred Kristusom.

Grki in Rimljani prakticirali spolne odnose z dečki

Če je pri do sedaj naštetih ljudstvih malo virov o istospolnih praksah, je pri Grkih in Rimljanih zgodba popolnoma drugačna. O homoseksualnosti (oz. bolje biseksualnosti) priča številna literatura, poezija, kiparstvo in slikarstvo. Zlasti pri Grkih je bila ljubezen med moškimi zelo slavljena. Večina moških je bila poročenih z ženskami, homoseksualne romance so bile antičnim Grkom nekakšna popestritev.

Pojav imenovan pederastrija naj bi se razvil še v času grških plemen, ko je deček (eromen) s posebnim obredom vstopil med odrasle. Ob tem ga je sprejel starejši mentor (erast), ki je postal tudi njegov ljubimec. Odrasli moški so bili navdušeni nad najstniki, ki so imeli celo priložnost izbirati najboljšega ljubimca, od katerega so se nato učili ter dobivali darila in veliko pozornosti. Praksa pederasty je omenjena tudi v Homerjevi Iliadi.

Medtem ko je o ljubezni med moškimi veliko virov, je o ljubezni med ženskami le malo znanega. O lezbištvu piše edino grška pesnica Sapfo, ki je živela na otoku Lesbos.

Leta 146 pr. Kr. je Grčija postala del rimskega cesarstva. Rimljani so nadaljevali grško tradicijo ljubezni do dečkov. Šele po Kristusu pride do spremembe odnosa do homoseksualnosti, poveličevati se začne zakonska zveza med moškim in žensko. Edward Gibbon v svoji Zgodovini zatona in padca rimskega cesarstva izpostavi, da je bila zakonska zvestoba v rimskem cesarstvu praktično neznan pojem, dostojanstvo zakonske zveze pa je bilo obnovljeno šele s kristjani.

Hebrejska kultura je bila s svojimi moralnimi vrednotami in predpisi popolno nasprotje grške in rimske. Zagovarjala je telesno čistost in spolnost znotraj zakona ter se tako globoko vtisnila v moralno življenje zahodnega sveta.

Grki in Rimljani so homoseksualnost razumeli kot družbeni status z vidika pasivne oz. aktivne vloge subjekta in ne z vidika subjektove spolne identitete. Moški so bili aktivni, ženske pasivni partner v odnosu. Ta shema se je ponekod prenesla tudi na istospolne partnerje, pri čemer so bili pasivni partnerji dečki.

Šlo je za zrcalo socialnega stanja družbene nadrejenosti oz. podrejenosti, kamor so sodili npr. sužnji, dečki, ženske, tujci ali poraženi sovražniki, ki so se tako znašli pod seksualno agresivnostjo nadrejenega naroda oz. osebe.

Antično pojmovanje homoseksualnosti je torej povsem drugačne narave kot istospolno nagnjenje razumemo danes. Kljub temu, da med njima obstajajo določene vzporednice, ostajata vsaka na svojem bregu, saj antični ljudje pojma »homoseksualnosti«, kot ga pozna današnji človek, niti niso poznali.

2 KOMENTARJI

  1. Svet se v celoti ne more več primerjati s starim Egiptom, Grki in Rimljani, vsekakor pa je nepotrebno, da homoseksualci iščejo toliko pozornosti, živijo naj svoj način partner 1 partner 2, vendar jim njihov način ne dovoljuje izničenja moža, žene, ata. mame, to je pa pravica naših heterospolnih zakonskih zvez, pravica naših otrok.

  2. Kot jaz razumem, je ljubezen med moškim in žensko ter potrditev njune ljubezni s poroko, civilizacijska pridobitev.
    Odnosi med moškimi in odnosi med ženskami ter križem kražem pa so razvrat oz. nebrzdano vedenje človeka, svoboda brez meja.
    Se pravi, da ne moremo govoriti, kaj je naravno, pač pa, kaj je moralno in kaj je sprejemljivo. Kaj nam kot ljudem pomenijo vrednote kot so: ljubezen, družina, življenje.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime