Homoseksualni teolog sprožil medijsko sinodo

(vir foto: www.fakt.pl)
POSLUŠAJ ČLANEK
Ko je duhovnik Krzysztof Charamsa, sicer rimski teolog, nekaj dni pred pričetkom sinode Urbi et Orbi razglasil, da je homoseksualec, da ima partnerja in da je njegov delodajalec, Kongregacija za nauk vere (ups,... daljna potomka Inkvizicije), leglo homofobije, je postalo jasno, da se je poleg redne sinode začela tudi medijska sinoda. Moraš biti s plombo na mozgu, da v primeru Charamsa ne vidiš natančnega timinga dogodka in medijsko propagandnega načrta.

Kaj je medijska sinoda? Izraz prihaja od papeža Benedikta XVI., ki je nekoč zapisal, da sta v času 2. vatikanskega koncila potekala dva koncila. Tisti cerkveni, na katerem se je v duhu in resnici razpravljalo in poskušalo dojeti Božjo voljo za današnji čas, ter oni medijski, ki je pritiskal od zunaj in poskušal ves koncil prikazati kot boj med konservativno in progresistično linijo. Navijajoč pri tem, kakopak, za t.i. progresistično smer, ker naj bi povzemala racionalne, modernistične in moralno permisivne silnice.

Tako danes mnogi, četudi so katoličani, koncilskih dokumentov niso brali, vedo pa povedati, kaj je koncil naprednega prinesel. Ti so sad uspešnega delovanja medijskega koncila. Oni, ki živijo teologijo koncilskih dokumentov, ki torej s pomočjo zadnjega koncila prodirajo v Božjo skrivnost, pa so sad tistega pravega – cerkvenega koncila.

Poskus  vdora v v srce krščanstva


Bo ob dandanšnji sinodi zmagal medijski konstrukt o sinodi namesto sinode same? Vprašanje je na mestu, kajti pritisk je velik. Morda še večji kot za časa zadnjega koncila, saj so mediji danes še mogočnejši, cilji zainteresiranih gremijev (moderna zahodna levica v spregi z LGBT aktivisti, novomarksisti s svojim jurišem na ostanke družine, ter mogočna farmacevtska industrija, ki ji godi kontracepcijska in abortivna kultura) pa še bolj jasno izoblikovani.

Pritisk je velik tudi zaradi lika papeža Frančiška, ki ga celo nekateri dovčerajšnji smrtni sovražniki Cerkve razumejo kot svojega zaveznika. Zdi se jim, da takšne priložnosti za vdor v srce krščanstva, kot jo imajo zdaj, več ne bodo imeli. Papež Frančišek – šibki stražar slavne katoliške dogmatike? Nič bolj zmotnega.

Da je duhovnik Krzysztof Charamsa storil, kar je storil, je pravzaprav dobro. Bolj jasnega opozorila o lastnih namerah papežu in sinodalnim očetom snovalci medijske sinode niso mogli dati. V bistvu niso bili posebej inteligentni.

LGBT aktivisti so s primerom Charamsa ustrelili v lastno koleno. Zdaj bo papežu in sinodalnim očetom lažje vzpostaviti protivirusno zaščito in sinodo o družini izpeljati kot se za cerkveno-sinodalni dogodek spodobi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike