Hojs pred Medvedom ohranil mirne živce. Za svetovalko bi vzel poslanko Levice

Foto: Državni zbor RS (dz-rs.si), Matija Sušnik

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje domnevno vmešavanje vladajoče politike v delo policije, je danes štiri ure zasliševala ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Vprašanja so se nanašala predvsem na kadrovanje (premestitve) v policiji in njeno ukrepanje ob protestih 5. oktobra lani.

Komisija je bila sicer ustanovljena na predlog levega dela opozicije, ugotavljala pa naj bi, ali politika (trenutna vlada) zlorablja policijo in vpliva na strokovnost njenega dela.

Minister Hojs je povedal, da je komisija namenjena njegovi diskreditaciji in vse očitke zavrnil, delo policije pa je označil za dobro. A vodja preiskovalne komisije Rudi Medved (LMŠ) se po pričakovanjih s tem ne strinja, saj je policiji že v preteklosti očital, da je tako spolitizirana, da policisti “nobenih neposrednih ukazov ne potrebujejo več, ker pač delajo po diktatu, ki je javno znan.”

Kot primer vplivanja politike na policijo je vodja preiskovalne komisije skušal predstaviti primer preiskovanja nakupov medicinske opreme. To je policija pričela po usmeritvah ministra Hojsa, a vodja preiskovalcev je bil kasneje premeščen v delovno skupino za reševanje zaostankov. Paradoksalno, a po mnenju komisije naj bi tako politika premestila človeka, ki naj bi ga, glede na namigovanje komisije, sama nastavila.

“Kadrovanje v policiji ni v moji pristojnosti”

Minister Hojs na vprašanja, če ve, kdo je bil vodja preiskav nakupov medicinske opreme, odgovarja: “Nimam pojma, kadrovanje v policiji ni v moji pristojnosti.” Ob tem je pripomnil, da so premestitve upravičene, če ljudje ne dosegajo rezultatov. Preiskovalni komisiji se zdi sporna tudi ustanovitev skupine za migracije, ki naj ne bi bila smiselna; ustanovljena naj bi bila zgolj zato, da bi se vanjo premestilo kriminaliste, ki so preiskovali primere, povezane z vladajočo stranko.

Hojs je takšne trditve zavrnil in povedal, da skupina dosega dobre delovne rezultate ter da je njen vodja celo član njegovega kabineta, ki je skupino predlagal za nagrado za delovno uspešnost.

Vodja komisije Medved je ministra Hojsa spraševal tudi glede imenovanj treh generalnih direktorjev Policije, ki so po njegovem sporna: “Ste vi imenovali vse tri direktorje, ki so doslej bili oziroma so še na položaju?” Hojs odgovarja: “Sprašujete me nekaj, kar piše v zakonu,” ter pojasni, da po zakonu direktorja policije na predlog ministra za notranje zadeve imenuje vlada. Povedal je še: “Upam, da me ne boste spraševali tega, kar piše v zakonu. Če pa, bom pa na to odgovarjal.”

Zavrnil je tudi očitano sporno ravnanje omenjenih generalnih direktorjev policije preden so ti zasedli položaj. Povedal je, da so bila ta dejanja objavljena v MSM medijih, ter da so neresnična; Anton Travner je preveč izplačano plačo vrnil, Andreju Juriču tožilstvo očitkov ni dokazalo, v primeru dr. Antona Olaja pa Hojs izpostavlja njegovo visoko moralno integriteto: “Umaknil se je zaradi nečesa, česar ni povzročil sam, ampak je prevzel objektivno odgovornost.” Olaj se je namreč umaknil s položaja direktorja PU Novo mesto po tem, ko so njegovi podrejeni prikrivali vpletenost sodelavca v prometno nezgodo.

Aktualna tema zaslišanja je bil tudi NPU. Poslanec Medved je v preteklosti že izrazil mnenje, da je “NPU amputiran in zreduciran na nivo oddelka policijske postaje” danes pa je ministra med drugim spraševal, ali je vodja NPU Petra Grah Lazar to pozicijo zasedla na željo SDS. Slednji je odgovoril, da je ni imenoval on, pač pa je njeno imenovanje potrdil državni zbor.

Preiskovalna komisija tudi ni mogla mimo postopkov policije ob protestih 5. oktobra lani, ko je policija ob obiskih tujih politikov in funkcionarjev ostreje pristopila k zagotavljanju varnosti, protestniki pa so blokirali kolono vozil z visokimi gosti. Poslanka Nataša Sukič (Levica) je namignila, da je za nastali nered kriva policija sama, češ da bi lahko postavili ograje in kordon “robokopov”.

Sukičeva svetuje policiji

Minister je na to nekoliko duhovito odvrnil: “Morda vas bom, gospa Sukičeva, zaprosil, da nam boste malo svetovali, glede na to, kako je to vse enostavno. Ta insinuacija, da je policija to sama sebi naredila, je naravnost škandalozna. Kompleten Trg republike je bil ograjen. Po tistem, ko je nekdo, med drugimi tudi tisti gospod, ki lepo poje, no, zame ne, za nekatere, ne vem, koako se že piše… Čordić, pozval ljudi, da zapustijo območje in se sprehodijo.”

Povedal je še, da je predlog Sukičeve neizvedljiv, saj policija nima sredstev, da bi zagradila celo pot od letališča Brnik do hotela, kjer so gostje prebivali, obenem pa meni, da se je policija prepozno odzvala, ko so se protestniki napotili proti Kongresnemu trgu; konvoj vozil bi po ministrovih besedah morali preusmeriti na dogovorjeno alternativno ruto; niso namreč predvidevali, da se bodo “miroljubni” protestniki spravili na omenjeni konvoj. “Kategorično zavračam kakršnokoli insinuacijo, ki gre v tej smeri, da je policija to storila namenoma, da se je ta incident zgodil,” je še povedal.

Državni zbor že zavrnil poročilo

Na splošno sicer Hojs prevzema odgovornost za razmere v policiji: “Jasno je, da je vsak minister odgovoren za delovanje svojega resorja, ker pa je policija organ v sestavi tega resorja, je seveda jasno, da sem sam odgovoren za delovanje policije,” pravi, in doda: “Če si odgovoren za dobre stvari, si odgovoren tudi za slabe.”

Komisija je sicer v vmesnem poročilu predlagala, naj državni zbor ministra skupaj z obema državnima sekretarjema na MNZ Francem Kanglerjem in Božom Predaličem pozove k odstopu, saj naj bi ugotovila “nesporno vmešavanje politike v delo policije, razgradnjo Nacionalnega preiskovalnega urada ter kadrovske čistke.”

Z ločenim mnenjem pa sta poročilo pospremila poslanca Dejan Kaloh (SDS) in Zmago Jelinčič (SNS). Zapisala sta, da so ugotovitve komisije “nestrokovne, zavajajoče in škodljive”. DZ je poročilo prejšnji teden že zavrnil. Glede končnega poročila, ki ga lahko pričakujemo do konca tega mandata, pa je minister Hojs izrazil prepričanje, da ga čaka enak debakel kot vmesno poročilo.

Je komisija politično motivirana?
Vse bolj jasno postaja, da gre pri tej preiskovalni komisiji bolj za iskanje dlake v jajcu z namenom boja proti vladajoči koaliciji, kot pa za dejansko reševanje policijske problematike. Na primer, medvrstično namigoavnje, da je minister Hojs osebno imenoval generalne direktorje policije – čeprav mu to nalaga zakon – je že precej na meji dobrega okusa.

Enako velja za “strokovnost” na varnostnem področju neukih poslancev. Spomnimo se, kako je Sukičeva govorila, da policisti “brutalno pretepajo stare ženičke”, čeprav je bilo to daleč od resnice. Gre za politični aktivizem brez moralnih zadržkov.

Ob vsem skupaj pa se ob temi vmešavanja politike v policijo kot vedno postavlja vprašanje, kdo in koliko je policijo obvladoval pred nastopom trenutne vlade. Ob vseh nerešenih aferah (Irangate, TEŠ 6, bančne luknje itd.) se odgovor ponuja kar sam.

5 komentarjev

  1. Parlamentarne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti poskušajo biti preiskovalne komisije v smislu organov pregona, kar pa niso. So brezzobi tigri, ki nimajo skoraj nobenih drugih prostojnosti, kot da zaslišijo svoje tarče. Doslej še nobena parlamentarna komisija ni prišla do kakih omemebe vrednih rezultatov. Gre bolj za šov za javnost, na katerem se tožniki delajo kao poštene, njihove tarče pa kao tudi…

  2. Vzel sem si čas in si ogledal skoraj celotni posnetek udbovskega zaslišana ministra Hojsa.
    Vemes je resnično prišlo do incidenta, saj je pri zaslišanju sodeloval udbovec, ki ga je hotel Hojs odstraniti,pa mu ni uspelo, kar jasno priča o tem, da nam še vedno vlada udba. Zaslišanje je bilo značilno po tem, da je glavni zasliševalec postavljal vprašanja, ki so se v glavnem začela z do minute točnim datumom dogodka, kar pomeni, da ministra Hojsa, pa ne samo njega, opozicija po udbovsko zasleduje in si agenti,ki ga spremljajo, do minute natančno beležijo datume.
    Zaslišanje se je odvijalo na relaciji mi:vi. Mi vemo, mi smo ugotovili, mi mislimo, mi vemo, kja je demokracija. Kar počnete vi, pa je teror, diktatura, kršenje zakonov, ustave in demokracije.
    Vi uganjate nasilje.
    Dokazov za nasilje sicer ni, pa vendar mi vemo. Kljub intenzivnemu zasledovanju in ugotavlajnju nasilja ter sejanje straha, še ni bila podana nobena prijava, ki bi jo sprejelo tožilstvo in podalo pregon. Torej niti do tožilszva niso prišla hudodelstva minista Hojsa, kaj šele, da bi prišlo do ovadbe. Seveda na tribunalu v parlamentu, kjer imamo mi večino, pa se lahko poigravamo s Hojsom.
    Pa ni tako. Hojs je branil resnico in ta je bila na jegovi strani.Napihnjene klevete so pokale kot milni mehurčki.
    Že prvo, tipično usbobovsko vprašanje se je razpočilo v škodo mogočnega Medveda.
    Ste vi podali predlog za imanovanje direktorja policije? Ja kdo pa lahko še poda tak predlog, če je to zakonsko določeno, da predlog poda minister.
    Medved in ostali zasliševalci so mnenja,da je minister zato, da zaliva fikus v svoji pisarni in sprejema obvestila svoje tajnice.
    Hojs je komisiji jasno povedal, da je minister, ki ukrepa, za razliko od ministrov izvršnega sveta, ki so izvajali naloge, ki jih je kreiral centralni komite. V demokratični državi ministri odločajo in on odloča v okviru zakonov. Zakonov ne krši.
    To pa nidovolj. Komisija je videla tudi v tem napake.
    Vse skupaj je izgledalo, kot da ima opozicija v rokah tajni uradni list,ki pa ima popolnoma dugačno zakonodajo,kot jo sprejemajo poslanci.
    Hojs je bil obsojen, da se ravna po svojih zakonih. Nemudoma je pojasnil, da zakone sprejemajo poslanci tudi tisti,ki ga zaslišujejo. In Medved je pogoltnil debeli knedl.

  3. Namesto takrat, ko je bil še v vladi, je Rudi Medved postal neznansko pameten šele zdaj, ko je v opoziciji zdravi pameti.

    Tako je postal pameten, da volivci proti njdgovemu pričakovanju ne bodo tvegali, da bi ga še enkrat izvolili v državni zbor, kar se menda obeta tudi celotni LMŠ.

  4. Medved vedno bolj spominja na poskočno Kopačevo, ni ravno informiran kaj v resnici sprašuje, je pa informiran kako naj to izgleda. Vendar ljudje slišimo, vidimo in celo razumemo njegovo stisko kako narediti nekaj škandaloznega iz nečesa kar to ni in bi si zaslužilo kvečjem priznanje za dobro opravljeno delo.

Komentiraj