Hodite v službo za minimalno plačo? Potem veljate za največjega bebca v državi!

Milena Miklavčič
13

V javnosti je malo znan podatek, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji po letu 2008 do danes skoraj podvojilo. In to kljub temu, da slovenski delodajalci dnevno iščejo kadre ne le doma, tudi v tujini, zlasti v Srbiji in Bosni.

Žal je postala Slovenija raj za brezdelneže! Pa kdo bi jim to, da dovolijo, da živijo na račun davkoplačevalcev, sploh zameril?!

Zvočnemu zapisu komentarja Milene Miklavčič lahko prisluhnete na dnu teksta.

Devetnajstega aprila lani je državni zbor sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero se je denarna socialna pomoč dvignila z 297,53 na 385,05 evrov, danes znaša že skoraj 403 evre. Po drugi strani je neto minimalna plača s 638 evri mesečno zgolj za 22 evrov višja od praga tveganja revščine. Gledano čez palec: družina z dvema otrokoma, v kateri sta oba starša zaposlena za minimalno plačo, praktično dobi isto vsoto ali celo manj kot družina, v kateri ni zaposlen nihče, pa je zaradi tega, seveda, upravičena do socialnih pomoči in (številnih) dodatkov. Ni jih malo, ki zaradi vabljivih visokih socialnih pomoči nočejo več delati na minimalcih: vedrijo doma, in čisto nič jim ni mar, da se je samo v zadnjem letu v Sloveniji zaposlilo kar 2,5-krat več tujcev kot državljanov Slovenije!

A še enkrat vas lepo prosim: ne jezite se nanje, niti jih ne preklinjajte! Kdo pri zdravi pameti pa bi bil tako trapast, da bi zavrnil socialne transferje, s katerimi država ne skopari?!

Ne jezite se na brezdelneže, niti jih ne preklinjajte! Kdo pri zdravi pameti pa bi bil tako trapast, da bi zavrnil socialne transferje, s katerimi država ne skopari?!

Včasih so kaj dali na čast in ponos

Drži, da so bili ti ”prekleti lenuhi”, ki radi živijo na račun davkoplačevalcev, med nami že od nekdaj. Poznali so jih naši predniki in so jih, ker so bili bolj direktni in brez dlake na jeziku, tudi obilo in sočno preklinjali.

Še pred 20, 30 leti, ko so ljudje dali malo več na čast in ponos, je bilo, zlasti v podeželskih okoljih, sramotno, da bi živeli na račun države.

Jaka je bil eden takšnih, ki si je dovolil streči. Pa ni bil sam kriv. Bil je zelo lep moški, ženske so ga rade obletavale in mu stregle spredaj in zadaj, da je le bil pripravljen z njimi deliti mizo in posteljo. »Kdo bi bil tako neumen, da bi hodil v službo, če mi v brezdelju čisto nič ne manjka?« je godrnjal, ko so ga zbadali in žalili, da je le pomolil nos v gostilno.

Vlado je prišel v Kranj s trebuhom za kruhom v času, ko so imele samohranilke še to srečo, da so precej hitro prišle do stanovanja. Saj ni bilo pomembno, kakšno je bilo, da je le bilo. Z ženo sta kmalu ugotovila, da naredita najbolje, da se po rojstvu četrtega otroka ločita. In sta se res. Konec je bilo z denarnimi zagatami, pa še pri ljudeh dobrega srca sta bila gor vzeta, ker nista nikoli vihala nosu ob darilih, ki so jih jima prinesli na vrata.

Na prelomu tisočletja so prišli v deželo zanimivi časi. Četudi je bila vsaka naslednja generacija otrok, ki je zapuščala osnovno šolo, skromnejša, so se srednješolski pa tudi visokošolski programi kljub temu iz leta v leto bolj bohotili. Pa ne toliko zaradi skrbi za mlade rodove, kot zato, da učiteljski kader ni izgubil služb.

Namesto da bi se šolski sistem prilagajal potrebam na trgu dela, so se podatki o profilih delavcev, ki bi jih za bolj fleksibilen trg nujno potrebovali, skrivali kot kača noge. Ste vedeli, da je v Sloveniji medicinskega kadra, farmacevtov, frizerjev, gostinskih poklicev, lesarjev in kuharjev … premalo? Arhitektov, ekonomistov, novinarjev, filozofov in fotografov pa preveč? Vse to in še več so pokazali rezultati poklicnega barometra, ki so ga na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje izvajali septembra letos.

Naš pa že ne bo delal!

Ko je Denis doštudiral in želel najti prosto delovno mesto v eni od knjižnic, je povsod naletel na zaprta vrata. »Ne jemljemo novih,« so mu rekli. Medtem ko se je po vseh zavrnitvah s sklonjeno glavo vračal proti domu, je sam pri sebi ugotovil, da je nadaljnje iskanje strel v koleno, saj je pred tistimi, ki so na police že zlagali knjige, verjetno še vsaj 20 let delovne dobe, preden se bodo upokojili.

»Naš fant pa delal ne bo!« se je pridušala mama, ko je predenj postavila večerjo. Oče, prav tako penast od jeze, ker kljub zvezam in poznanstvom ni našel za sina ničesar pametnega, se je strinjal in mu, ker ni šlo drugače, uredil socialno pomoč. Papirje mu je v podpis prinesel kar domov, da ne bi kdo od sosedov opazil, da je s fantom kaj narobe.

Pa je minilo prvo leto, in drugo in deseto. Mama je kuhala, prala, oče pa je odganjal sitnobe, ki so se iz fanta, ki je malodane noč in dan ždel pred računalnikom, norčevali. A imel je trdo kožo! Ni govora, da bi se lotil kakršnegakoli dela! Zakaj pa je študiral, orkamatorka!

Pred leti, ko sem bila še aktivna novinarka, smo v božičnem času želeli predstaviti večjo družino, ki ji bi, po objavljenem TV- prispevku, gledalci lahko tudi pomagali. Bilo jih je precej, a nihče se ni želel javno izpostaviti. Končno smo našli eno, in ko mamico pokličem, me je lepo postavila v vrsto: ta mesec ne, ker pridejo iz te in te Tv oddaje, drugi mesec pridejo novinarji iz neke revije … Skratka, na vrsto bi prišla šele čez kakšnega pol leta, a sem se ji raje lepo zahvalila za sodelovanje. Sem si pa ogledala Tv prispevek in ženska je bila z vsemi žavbami namazana!

Težko shaja s 1700 evri plače

Moj FB prijatelj je pred dnevi zapisal: “Tip, stalno brez denarja, mi je zaupal, da ima 1700 evrov plače. Vzelo mi je sapo. “Ne misli, da je veliko!” je ta nadaljeval. “Imam družino, žena zaposlena, sin polnoleten. Sploh veš, koliko stane registracija avta, smučanje, morje, plačevanje hiše, vikenda? Pol mi pobere država. Ne prebijem se skozi mesec!” Jaz nimam nič od naštetega, živim s 400 evri in sem brez skrbi. Tip se mi je kljub 1700 evri prihodkov v dno srca zasmilil.«

»Nekoč sem bil zaposlen kot pomožni delavec na bencinski črpalki. Služba je bila triizmenska, ob nedeljah in praznikih. Če je kdo od gostov kaj ukradel, smo morali manko poravnati iz lastnih žepov. Šef nas je vsak dan pregledal in prevohal. Če nisi imel svežih oblačil, so te na licu mesta slekli, čiščenje si moral plačati še dodatno. Nisem si smel privoščiti niti piva, kaj šele cigarete. Zaradi mobinga bi jih najraje tožil, a so vodjo zalotili pri kraji in ga zaprli. Potem sem vse skupaj poslal v tri krasne in ostal doma. Ženi pomagam, ko čez mejo na črno čisti sekrete. Ne zasluži slabo, doma potegneva socialo, pa nama ni hudega!«

Janja ima “le” srednjo šolo, a si je v letih, kar nima službe, večkrat vzela čas za “študij” paragrafov. Prepričana je, da tisti, ki jih pozna v nulo, živi kot ptiček na veji. Firbec jo pa matra, kdo neki s slovenskimi zakoni seznani prišleke, ki so “včeraj” prišli v Slovenijo, “danes” pa imajo urejene vse papirje, ki jih potrebujejo, da jim ni treba v službo. Mimogrede: v letošnjem oktobru je bilo 21.427 otrokom tujcev razdeljenih kar dva milijona evrov. Kot zanimivost: do otroškega dodatka so bili upravičeni tudi tisti, ki prihajajo iz tako imenovanih neznanih držav. V tabeli MDDSZ so omenjeni dvakrat (ni navedeno, zakaj): 20 otrok prejme 2187 evrov, 1373 otrok pa 136.227 evrov. O vseh ostalih vzporednih socialnih transferjih, ki sledijo otroškim dodatkom, lahko le ugibamo…

Nikoli ne bom razumela, zakaj je v Sloveniji delo tako zelo podcenjeno, socialna pomoč, ki bi jo morali dobivati res le tisti, ki so ali bolni ali kako drugače delovno nesposobni, pa več kot razkošna.

Bebci

Splošno mnenje, ki ga je moč slišati tako po socialnih omrežjih, za šankom ali v čakalnici pri zdravniku ter še kje, je, da so največji bebci v državi tisti, ki hodijo v službo zaradi minimalne plače! Namesto da bi doma afne guncali in uživali, se pustijo izkoriščati. Nekateri so podvrženi celo hudemu mobingu, a so- ker so lepo vzgojeni- tiho in molče trpijo.

Nikoli ne bom razumela, zakaj je v Sloveniji delo tako zelo podcenjeno, socialna pomoč, ki bi jo morali dobivati res le tisti, ki so ali bolni ali kako drugače delovno nesposobni, pa več kot razkošna. Pogosto se sprašujem, kako se počutijo tisti – na minimalcu? Škripajo z zobmi, preklinjajo?

Se sploh zavedamo, da so tudi na račun “razkošja” nedela tako visoki davki? Verjetno ne. Iskanje “krivin” je vedno bolj priljubljeno in zaželeno in- znajdi se, kdor se more- je moto, ki mehko sede v ušesa!
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je družin, v katerih se danes preživlja s “socialo” že tretja ali celo četrta generacija. Sprašujem se, ali ljudje, ki bežijo od redne zaposlitve, kdaj pomislijo, kaj bo z njimi, ko bodo ostareli?

Kje so časi, ko bi naši pokončni in ponosni predniki raje “crknili” kot živeli na kredit ali na tuj račun?

Zakaj je danes tako zelo drugače? Smo ogledala, v katera bi se lahko pogosteje pogledali, zakrili, razbili ali sneli s sten?

13 KOMENTARJI

  1. Vsem – ki niso retadirani ali invalidni – vse transferje ukiniti! Samo to je rešitev! V tem trenutku je bedak tisti, ki dela in hodi v službo za minimalca.
    Hvala, domovina, hvala, da si razvrednotila delo, ohranila pa oblast in rdečo elito!
    Naš Marjan pa nič!

  2. Ne na pamet, prosim lepo. Ko si star 50 in več let, te delodajalci ne pogledajo več, kaj šele, da bi te zaposlili. Država naj zagotovi pravico do dela vsem, ki hočejo delati, to je eno, drugo-z vidika enakih možnosti-pa ne zasledim komentarjev, da bomo vsem fakultetam , vsem univerzam in vsem tam zaposlenim ukinili vse dodatke, ker jih eni na račun davkoplačevalcev izkoriščajo. Bi bilo to pošteno in pravično ? No , prav tako ni prav, da 99 % ljudi s prstom kar vsepovprek kaže na vse, ki so brezposelni, tudi če le ti ne dobijo denarno socialne pomoči, ker minimalna plača enega zaposlenega presega cenzus. Ker POSAMEZNIKI izkoriščajo sistem…

  3. g. Igor, čakam na vaš komentar. Me zanima mnenje levičarja. Namreč, če se nam ne splača več delati, potem grem delati v tujino, doma pa vlečem socialo. Kdo bo potem davke plačeval iz kateri črpamo tudi socialo?
    Pa odličen zgled smo dali mladim. Torej delati se ne splača. Upam., da sami varčujete za penzijo, ker mladi vam je očitno ne bodo privarčevali.

  4. “Ko si star 50 in več let, te delodajalci ne pogledajo več, kaj šele, da bi te zaposlili. Država naj zagotovi pravico do dela vsem, ki hočejo delati…”

    Prvič – ne drži povsem. Poznam kar nekaj 50 + letnikov, ki so si našli službo drugje, ko je firma, v kateri so bili zaposleni, šla v stečaj. Pogoj: da je človek zdrav, uporaben in iznajdljiv. Pač se ne bo prijavil na delovno mesto, za katerega ve, da ni primeren in ga ne bo zmogel.

    Drugič: nima država kaj skrbeti za “pravico do dela”. To smo blebetali v socializmu – pa se ni dobro končalo in že takrat ni bilo tako. Vsak je sam odgovoren za svojo usodo, tudi glede zaposlitve. Država pa naj bi ga pri tem vzpodbujala z regulativo, kar v SLO ni tako.

    Tretjič: ga Milena v primerih, ki jih navaja v tej kolumni, piše o mladih ljudeh. Zdravih. Samo delati se jim ne ljubi.

    • Odlično argumentirano, Helena. Nismo več v socializmu, da bi čakali, da nam vse prileti z neba. Saj to je itak bila utvara. Ljudem manjka osebne odgovornosti in čustvene zrelosti in da bi bili bolj aktivni v družbi. Ko bo to izpolnjeno, se bodo začeli dogajati čudeži. Lahko da bo prepozno, ker ko bo konec udobja, bo hudo. O tem je zadnjič pisal sodnik Radonjič na portal plus.si.

    • SPOŠTOVANA, PRAVICA DO DELA IN ENAKIH MOŽNOSTI JE ZAPISANA V USTAVI !!! DAJMO NEKATERE ČLENE USTAVE IZBRISAT, KER TAKI KOT SO, SO V SRAMOTO VSEM, KI BI JIH MORALI IZVAJATI , PA JIH NE, IN V POSMEH VSEM TISTIM, ZA KATERE NE VELJA.
      P.S. : jaz pa poznam kar nekaj starejših, ki bi zelo radi delali, pa nimajo kje…odvisno je tudi, na katerem območju v Sloveniji si doma-in smo spet pri enakih možnostih !!

    • Helena, podpišem! Dela je dovolj, samo tistih, ki bi delalI, tistih ni! Ravno zaradi previsoke sociale, pa malo neseš položnice na občino, pa malo potarnaš tu, pa tam, pa lepo živiš. Aja, da ne pozabim, delat pa hodiš v tujino. Ne me basat, da ni služb, ljudje so leni. Tu ženske ne bi bile čistilke, v Avstriji pa so lahko. Res pa je, da je z našim sistemom nekaj narobe.
      Primer: V Avstriji čistilka za 4 ure dobi 750 €. Tu pa za 8 ur 600 €. Zato pa hajd na socialo, pa v Avstrijo. Sami smo si krivi, če je politika plače razvrednotila. Tisti so jih izvolili, ki niso šli na volitve.

      SOCIALA SE NEHA TAKRAT, KO ZMANJKA TUJEGA DENARJA!

  5. Slovencsm
    Niso problem socialne podpore, problem so nizke minimalne plače! Tu se pa naj zgane kapital! Srce imam na levi, denarnico pa na desni! Če je to karakteristika levičarja, ki med drugim tudi zagovarja vrednote NOB-ja, tudi prav!!!

    • Ah, vse skupaj ni slučajno, ampak gre za dve sistemski napaki:
      1. Prva napaka je bila storjena leta 1918, ko so si naši predniki izbrali življenje v balkanski in ne v sredneevropski ali samostojni državi. Sledila je intenzivna stoletna balkanizacija, ki traja še danes. Naši balkanski bratranci so bili pol tisočletja pod oblastjo Turkov, oz. Otomanov, ki so pridrveli v začetku prejšnjega tisočletja iz osrednje Azije, od koder so stoletja brez usmiljenja prihajala plemena, ki so ropala, kradla, pobijala, osvajala, se vojskovala in nič pametnega delala. Kitajci so v strahu pred njimi zgradili zid, ki se vidi iz vesolja. Eno od teh plemen je intenzivno 500 let sejalo gene s svojimi lastnostmi ležernosti, lenobnosti, kradljivosti, goljufanja in nasilja med naše bratrance, ti pa 100 let med naše ljudi. Nič čudnega torej, da večina naših ljudi in bratrancev iz Balkana rajši lenari in goljufa, kot dela. Balkan torej! Se še spominjate šal o Črnogorcih? Po stoletju skupnega življenja smo tudi mi podobni.
      2. Ideal vsake socialistične države je enakost v revščini in oviranje osebne lastnine, podjetništva in delavnosti, ki prinaša bogatenje in kapital. Ti ideali seveda veljajo za večino ljudi, ne pa za vladajočo elito! Slovenski volilci ta sistem vedno znova potrdijo in dokazujejo, da si želijo tak način življenja. In volilci imajo vedno prav! Tako enostavno je to in nobeno jadikovanje, podobno zgoraj napisanemu članku, ne bo pomagalo!

  6. Pogoj za socialno podporo/e za Cigane (Rome) :
    Starši kateri ne poskrbijo, da Otroci ne dokončajo Osnovne Šole, IZGUBIJO VSO SOCIALNO PODPORO!!!
    Ali se kdo strinja?
    Karavana……gre dalje..
    Čas Je Za
    RED!!!!!
    RES!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime