Hitro naraščajoči srednji sloj na Kitajskem razlog za skrb kitajskih vodteljev
POSLUŠAJ ČLANEK
Do konca devetdesetih let je Kitajska imela komaj kaj srednjega razreda. Leta 2000 je med 11.500 in 43.000 dolarji letno zaslužilo pet milijonov kitajskih gospodinjstev, danes se je številka že na 225 milijonih.
Riževa polja so prepustila mesto nebotičnikom, kolesa prometnim zamaškom. Lani so Kitajci naredili sto dvajset milijonov izletov v tujino, kar je štirikrat več kot pred desetletjem.
Do leta 2020 bo kitajski srednji razred po številu prekašal Evropejce in kadar se ta v nedemokratičnih državah tako okrepi, ponavadi zahteva družbeno-politične spremembe, piše The Economist.
Kje so zahteve po političnih spremembah?
Vseeno pa se zdi, da na Kitajskem morda ne bo tako. V drugih avtoritarnih državah, kjer se je povzpel srednji sloj, je hkrati zahteval politične spremembe. A tukaj od leta 1989 ni bilo shodov za demokracijo, čeprav kitajski predsednik Xi Jinping nanjo gleda s prezirom.
Zelo malo predstavnikov srednjega sloja si želi demokracije, saj se ob njej spomnijo na kaos, ki je sledil arabski pomladi. Nekateri vidijo glasovanje Velike Britanije za odstop iz EU kot dokaz, da navadnim volivcem ni pametno zaupati reševanja kompleksnih političnih vprašanj.
Predstavniki srednjega sloja se ne počutijo varne
Kar ne pomeni, da je srednji sloj zadovoljen. Čeprav so premožni, se ne počutijo varne. Bojijo se starosti, saj ima večina zgolj enega otroka, bolezni, saj bi jim računi za zdravljenje izsesali premoženje, za lastno hišo, ki si jo lahko zgolj iz kaprice prilasti pohlepen uradnik.
Srednjemu razredu prav nič ni všeč marksistično teoretiziranje, besnijo tudi ob korupciji, ki prežema kakršnokoli dejavnost in nepotizmom, ki daje prednost vezam in poznanstvom nad talentom in trdim delom. Prav nič jim ni všeč, da jim hudo onesnaženje zraka krajša življenjsko dobo.
V mladih vseeno tli upor
Čeprav je v Kitajcih ukoreninjen strah pred kaosom, je skoraj polovica mestnih prebivalcev stara pod petintrideset let in se ne spominjajo neposredno krvave kulturne revolucije 60. let.
Zato lažje stopijo v bran svojim interesom, kot se je zgodilo v mestu Lubu na jugu Kitajske, kjer želi vlada postaviti sežigalnico odpadkov. Hitra rast srednjega sloja in upočasnjena ekonomija je poleg tega idealen povod za širjenje nemirov.
In tudi vlada se zaveda, da je srednji sloj temelj njihove podpore, toda težave se ne bodo rešile, če vlada ne bo delovala bolj transparentno, saj netransparentnost delovanja državnega aparata pomeni potuho za korupcijo.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.